Farno ognjišče - avgust 1965

POSTOJNA – KOPER, 1. avgust 1965

IZ UREDNIŠTVA

ŽIVELE POČITNICE

umik / sanjarjenje / izgubljen čas / prazna glava in prazno srce

ali

oddih / poglobitev / izpolnjen čas / klic, da bi bolj ljubili

PISMO TEGA MESECA

Pišite o slovenskih družinah z enim ali dvema otrokoma ...

Spoštovani oče urednik!

Veselo sem bila presenečena, ko je izšla prva številka Farnega ognjišča. Druga številka je bila še boljša. Posebej mi je ugajal članek Jezuit s kitaro. Vendar menim, da bi morali dati malo več poudarka na družino. Tako npr. o stalnem izumiranju Slovencev, o družinah z enim ali dvema otrokoma ...

zvesta bralka Pavla

Hvala za spodbudne besede. Če pomislim na problem, ki ga načenjate, se me loteva žalost in skoraj izgubljam pogum za delo. Pred nekaj leti je dr. Janez Janžekovič, profesor bogoslovja v Ljubljani, v reviji Nova pot zapisal članek z naslovom »Naj nekdo zakriči!«, v katerem v vsej žalostni resničnosti predstavlja boleči problem izumiranja Slovencev. Predlanskim smo o tem vprašanju brali v Nedeljskem dnevniku porazno statistiko za leto 1962. Znano je, da je naša domovina v tem pogledu prav na dnu evropske lestvice. Za nas je še žalostnejše, da ravno naša Primorska nosi zastavo »modernosti« glede enega ali dveh otrok.

Zakaj ta pojav pri nas? Ali lahko kaj storimo?

Zakaj samo eden ali kvečjemu dva otroka? Nekateri menijo, da je to nujen pojav civilizacije. Zakonci si želijo več udobja, nočejo biti vezani na »drobiž«. Bolj ko raste življenjski standard, bolj se večajo zahteve po udobju in zabavi ... Zdravega razuma teh ljudi nič ne moti, da je ravno v republiki, kjer je največ avtomobilov, tV, hladilnikov ... najmanj sredstev za preživljanje otrok. Kje je tukaj logika?

Ali ste že slišali govoriti o kakem skopuhu? Na banki ima milijone, bogato posestvo ... sam pa živi kot berač. Vsake stvari se mu zdi škoda, zato oblači umazane cunje ... Če pa namesto besede denar postavimo besedo ljubezen, vomo hitro spoznali, da je svet nabito poln skopuhov, ki tega kapitala ljubezni ne privoščijo drugim, ker ne ljubijo nikogar in tudi sebe ne ... Taki skopuhi ljubezni so starši, ki nočejo otrok ... V mnogih deželah so to razumeli in ni jih sram imeti pet ali sedem otrok v družini ... Najbolj žalostno za nas kristjane je dejstvo, da nezaželene otroke črtajo iz družin z vedno številčnejšimi splavi. Kaj naj rečemo ob dejstvu, da je v Sloveniji število nasilno iztrganih še nerojenih človeških življenj večje kot število rojenih? Na 1000 žena v starosti od 14 do 54 let pride v Sloveniji 18 splavov na leto, na Koprskem 28 ,... In kaj naj naredimo? Veliko.

Naša dolžnost je ustvariti zdravo javno mnenje in spremeniti zgrešeno pojmovanje. Z besedo in dejanjem pokažimo svojo naklonjenost do očetov in mater številnih družin ... Draga bralka, rešitev problema je v tem, da postanemo res dobri kristjani.

MOLITEV MOŽA, KI SE ODPRAVLJA NA POČITNICE

Gospod, zaupam ti, kar sem sklenil za počitnice: z ženo in otorki nameravam na morje. Ali bi hotel ti poskrbeti za nekatere stvari? ...

Daj, da bodo cene ugodne, da bo vreme lepo in stanovitno (da ne bo dežja in vetra), da moja žena ne bo izgubila živcev, da se bodo otroci prijetno zabavali, da nihče ne utoni ...

In če ne bo šlo vse tako? pravi Bog Kdo bo tedaj tega kriv?

Glej, dragi prijatelj, v svojih prošnjah si malce zašel ... Tudi sam želim, da te gospodar ne bi izkoriščal; saj sem vse ljudi ustvaril, da si med seboj pomagate. Vendar pa mu ne morem narekovati cen za stanovanje in morda boš žrtev njegove sebičnosti ... Kako moreš zahtevati, naj preprečim razne nepredvidene stvari

Pojte Gospodu novo pesem

Bog je ljubezen, ko spoznam to, se zame začne novo življenje. Da je Bog ljubezen spoznam iz meditacije stvarstva. Stvarstvo je ljubezen božja na delu! Stvarjenje je delo Božje ljubezni. Najprej postavi Bog ogromno število snovnih delcev. Ogromno, kajti ljubezen ne skopari. Vihranje meglic v vesolju je vihar božje ljubezni ... Ves svet je film, ki ga Bog predvaja o sebi. Film, ki bi nas mogel navdušiti. Odpreti moramo usta od strmenja nad krasoto tega, kar nam Bog prikazuje. Predvsem odpreti svoje srce. Odpreti v široki ljubezni ... »Ne motite glasbe sveta!« je zaklical Paul Claudel. ... Iz vsake, še tako neznatne stvari gleda vame lepi božji obraz. V zimskem jutru je božji obraz čist in svež, v poletnem poldnevu topel in božajoč kot materina roka, v jesenskem večeru sladek in dober kakor očetova dlan in kot sadovi naših njiv ...

ŽIVO BOGOSLUŽJE

Kako se reče AMEN

Če moliš v nerazumljivem jeziku, kako bo tisti, ki ne razume, odgovoril »amen? saj ne ve, kaj govoriš (prim sv. Pavel Korinčanom)

Amen pomeni: da

Amen je naše potrdilo: sprejemamo, kar nam Bog pošilja po svojem poslancu. Sprejemamo z razumom, sprejemamo za življenje. Amen je zagotovilo našega sodelovanja, naše solidarnosti z božjo voljo.. Amen nam nalaga obveznosti, predvsem obveznosti do velike družine božjih otrok, v kateri živimo ...Sveti Justin (+ 165) je kot bivši advokat in učen pravnik napisal reportažo o maši prvih kristjanov v katakombah. Za nas bo zanimivo to, da govori tudi o tem, kako so ti navdušeni božji ljudje v težkih časih preganjanj pri bogoslužju odgovarjali: Ko je končana velika evharistična daritev (tisti del maše od Svet dalje, ki ga duhovnik moli tiho sam zase), in duhovnik povzdigne hostijo, glasno moli ali zapoje sklepni slavospev. Na duhovnikove besede vsi navzoči verniki kot iz enih ust odgovore: Amen!«

... Kdor je pri daritvi božje ljubezni res začutil, kako je združen s svojimi brati, gotovo tega ne bo pozabil, ko pride ven. Tudi zunaj bo treba izpolnjevati božjo voljo in Amen pomeni: Da, hočem!

ŠPORT

Otrok najdragocenejša medalja

Avstralska rekorderka bazena Dawn Fraser pričakuje letošnjo zimo prvega potomca. Nadležnim novinarjem, ki so hoteli vedeti, kako se kaj počuti v zakonski hiši in kot bodoča mamica, je navdušeno odgovorila: »To je specialno, to je čudovito, to je lepše kot vse zlate medalje na svetu.

Kolajne so drage

Telovadec Miro Cerar, nosilec treh kolajn z olimpijskih iger v Tokiu, evropski prvak leta 1963 (letos so ga ob naslov pripravili pristranski sodniki), je junija dobil posebno nagrado kot najboljši jugoslovanski športnik. Ko se je leta 1963 vračal iz Luksemburga kot evropski prvak, so mu njegovi številni prijatelji in oboževalci pripravili v Ljubljani navdušen sprejem. Skromni Miro se je skoraj sramežljivo zahvalil in pokazal na svojega trenerja Gregorka: »Zahvalite se njemu!«

Trener Gregorka pravi, da so vse Mirove kolajne drago plačane z dolgimi urami napornega treninga. Kaj vse je moral Miro dati skozi; ko je študiral je vtaknil stopala pod omaro, da bi noge ne motile skladnosti pri izvajanju njegovih vaj na orodju.

TI , KI IŠČEŠ ... TI, KI DVOMIŠ

Kamen govori o Bogu

Za Križanim, ki je odtrgal desnico s križa in z njo usmiljeno blagoslavlja, nekaj desetin metrov na desno počiva veliki slovenski arhitekt prof. Jože PLEČNIK

Žale, poslednji dom Ljubljančanov, s čudovitimi vežami za rajne in z mnogimi prelepimi spomeniki so njegovo delo. Sam ima na grobu preprost slovenski kamen, ki je vanj vklesan križ in ob njem ime in letnice: arh. JOŽE PLEČNIK 1872 – 1957. Ljubljana je vsa njegova. V svoje rodno mesto je prišel šele po prvi vojni. Takoj jo je hotel imeti lepšo. Tako kot je o njej sanjal v tujini. Ko se je vrnil domov, je bil zrel mož. Iskal je odtenke božje lepote v snovi, ki jo je znal z nadarjeno roko uporabiti in prenarediti tako, da je še lepše in zgovorneje spregovorila o Bogu ... Boga je iskal tudi v tihih pogovorih z njim. »Morebiti starši molijo zame in ti moliš zame,« piše bratu Andreju, duhovniku, »zato ne preneha docela v meni gnada. Da se v raztrganem življenju mojem zatekam zatekam v najhujših navalih k nebesom, da mi vroče solze mnogokrat blaže bolečine. Več ti ne morem povedati. Eno vem: kakor bo Bog dopustil, tako se bo zgodilo. On bo dopustil prav.«

Tako piše zrel mož, ne otrok ali pobožna ženica. Ker zna moliti s srcem in ker je njegova pobožnost prepojila zadnje vlakno njegove plemenite duše, zato moli tudi vsa njegova umetnost.

Pod njegovimi rokami vse poje: les, kamen, železo, beton. Vse govori o neizmerni božji lepoti. Plečnik je naš Frančišek Asiški. Tako je naraven in pošten, da mu je sleherna stvarca božji poslanec. Les mu je brat, železo je brat, kamen je brat, pevec božje slave.

Njegova čista in ponižna duša povsod vidi božje sledove. Kakor mnogokrat, se vidi tudi tukaj: malo znanje napihuje, veliko znanja pripravlja ponižno pot Bogu.

Ko je s svojimi umetniškimi očmi in čisto dušo okoli sebe videl vse polno božjih sledi, je hotel vse svoje najboljše sposobnosti uporabiti prav v božjo slavo. Najlepše stvaritve njegovega genija krasijo cerkve na Slovenskem in drugod. Vsako podrobnost je natančno izdelal, vsaki je vedel najgloblji pomen. Tabernekelj je studenec žive vod3e, monštranca je drevo življenja, kelih božje srce ...

Svojemu bratu Andreju piše: »Kadar pa Boga v rokah držiš, reči mu, da ga ljubim, reci mu, da ne maram denarja, reci mu, da ne lažem – no, On to ve, da naj moji želji življenje da: fantazijo, moč in ponižnost naj vsadi v mene, da bodo moja dela v čast njegovo.«

Za svoja dela nikoli ni delal računa. »Eh, pustite, kaj bi tisto; to je moje veselje in moje življenje!« S snovjo ni štedil. Hotel je povsod imeti najboljše. »Za Gospoda nobena stvar ni prelepa!«

V osebnem življenju je bil skromen. Imel je revno posteljo, na roke stesano. Na nočni omarici najpreprostejšo električno svetilko, pod njo pa rožni venec, Hojo za Kristusom in Novo zavezo.

Učencem je dal to oporoko: »Živite preprosto, delavno in čisto življenje.«

PRELISTAJ Ognjišče 04_1965

VSEBINA OGNJIŠČA 04_1965

Številka 4,1965

Živele počitnice. 4, 1. Urednikova beseda.

(BOLE, Franc.) Pišite o slovenskih družinah z enim ali dvema otrokoma. 4, 2-6. Rubrika: Pismo tega meseca.

(LELOTTE, Fernand.) Molitev moža, ki se odpravlja na počitnice. 4, 7-10.

(ŽUŽEK, Miha.) Pojte Gospodu novo pesem. 4,11-13. Razmišljanje o tem, kako čudovito je stvarstvo.

(ČUK, Silvester.) Kako se reče Amen. 4,14-16. Rubrika: Živo bogoslužje.

SILVA, Sanchez. Marcelino. 4,17-19. Povest. - Četrto nadaljevanje.

(ČUK, Silvester.) Otrok, naj dragocenejša medalja. Kolajne so drage. 4, 20. O plavalki Dawn Fraser in telovadcu Miru Cerarju. Rubrika: Šport.

(ČUK, Silvester.) Nagradni Kdo je kaj? Preizkusite svoje znanje. 4, 21-22.

(ČUK, Silvester.) Kamen govori o Bogu. 4, 23-25. Plečnik in njegovo delo. Rubrika: Ti, ki iščeš . . . ti, ki dvomiš.

SUENNENS. Ljudje se rajši izpostavijo toči krogel, kot enemu porogljivemu nasmehu. 4, 25. Iskra.

(RAVBAR, Bojan.) Dikiju v slovo. 4, 26-27. Ob grobu mladega človeka.

(RAVBAR, Bojan.) Verouk 1965/66. Romanje. Gradimo božjo hišo. 4, 27-28.

pripravlja: Marko Čuk