SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
Služba izrednega delivca obhajila
Prosim, če mi lahko bolj natančno razložite pomen službe izrednih delivcev obhajila. Kdo je lahko izredni delivec in kako je utemeljeno, da lahko to službo opravljajo tudi ženske?
Ali je ta služba trajna? Moti me namreč to, da nekateri delivci obhajila niso ravno zgledni kristjani. Ne vidim jih vsako nedeljo pri maši. Kje mora biti delivec obhajila med mašo? Je lahko nekje zadaj v cerkvi in daje vtis, da ga maša niti ne zanima preveč? Po mojem bi moral izreden delivec tudi na zunaj pokazati, da mu evharistija veliko pomeni, če jo že deli drugim? Ne želim opravljati, ampak samo povem svoje mnenje in želim vedeti, če je pravilno?
Andrej
Z veseljem odgovorim na vaša tehtna vprašanja glede službe izrednih delivcev obhajila. Služba izrednih delivcev obhajila ima svoje korenine v prvih stoletjih krščanstva, ko so določeni verniki laiki opravljali nalogo hranjenja in deljenja evharistije, zlasti kot svete popotnice za tiste vernike, ki jim je grozila mučeniška smrt ali so bili drugače v smrtni nevarnosti.
V srednjem veku je bilo zelo razširjeno prejemanje obhajila tudi izven maše, nato pa je prišlo v Cerkvi v začetku 20 stoletja do preobrata, tako da Zakonik iz leta 1917 celo prepoveduje neposvečenim osebam dotikanje posod, v katerih so posvečene hostije.
- Knjižica z naslovom Služba izrednega delivca obhajila, ki jo je pripravila Škofija Koper v sodelovanju z založbo Ognjišče, d.o.o. v letu 2015, v kateri je natančno razložen pomen in služba izrednih delivcev obhajila.
Kot že naslov službe pove gre za izredne in ne za redne delivce obhajila. Redni delivci obhajila so škofje, duhovniki in diakoni. Izredni delivci pa so laiki, tako moški kot ženske, ki imajo spoštljiv odnos do svete evharistije, do cerkvenih predstojnikov, ki so pripravljeni služiti bližnjemu, se v javnosti zavzemati za krščanske vrednote in vzorno opravljati svoj poklic. Stari morajo biti vsaj 21 let in imeti urejeno zakramentalno življenje. To pomeni, da so prejeli zakrament birme in zakrament zakona, če živijo v zakonski skupnosti. Prav tako se morajo poučiti o pristojnostih in dolžnostih službe.
- O izbiri kandidatov se župnik praviloma posvetuje s člani župnijskega pastoralnega sveta. Tako skupaj izberejo kandidate, ki jih župnijsko občestvo spoštuje in ki imajo zgledno družinsko življenje.
O izbiri kandidatov se župnik praviloma posvetuje s člani župnijskega pastoralnega sveta. Tako skupaj izberejo kandidate, ki jih župnijsko občestvo spoštuje in ki imajo zgledno družinsko življenje. Na pisni predlog župnika jih nato krajevni škof imenuje v službo izrednih delivcev obhajila za dobo petih let. Po petih letih jim, na ponovno prošnjo župnika, lahko službo podaljša, če so tega vredni in je za to še pastoralna potreba. Če bi izredni delivec obhajila s svojim načinom življenja povzročal pohujšanje v župnijskem občestvu ali zlorabil svoje pristojnosti, mu škof lahko kadarkoli dovoljenje prekliče.
Služba izrednega delivca obhajila je liturgična služba. Namenjena je predvsem prinašanju svetega obhajila bolnikom in starejšim na dom, ki se ne morejo udeležiti bogoslužja v Cerkvi. Drugotni namen službe pa je pomoč pri delitvi obhajila pri mašah, kjer so posebno številni verniki, ki želijo prejeti sveto obhajilo in ni dovolj rednih delivcev obhajila. Tretji razlog za delitev obhajila je pomoč mašniku, ki sam zaradi bolezni ali starosti težko deli obhajilo. Izredni delivec obhajila sme z dovoljenjem duhovnika v njegovi odsotnosti med molitveno uro izpostavi Najsvetejše v češčenje v cerkvi in na koncu pospraviti v tabernakelj, ne sme pa z Najsvetejši podeliti blagoslova.
Mesto, kje mora biti izredni delivec obhajila med mašo, ni določeno. Odvisno je od krajevnih navad in dogovora z župnikom. Določeno pa je, da izredni delivec obhajila pristopi k oltarju ali pred njega pred molitvijo Očenaša. Če ima posodico za hostije, jo takrat položi na oltar.
- Izredni delivci pa so laiki, tako moški kot ženske, ki imajo spoštljiv odnos do svete evharistije, ki so pripravljeni služiti bližnjemu, se v javnosti zavzemati za krščanske vrednote in vzorno opravljati svoj poklic. Stari morajo biti vsaj 21 let in imeti urejeno zakramentalno življenje.
Pravilo je, da iz tabernaklja vzame ciborije duhovnik in ne izredni delivec obhajila. Če se izredni delivec obhajila udeleži več svetih maš na dan, lahko prejme sveto obhajilo pri dveh, tako kot vsak drugi vernik. Duhovnik sme, če se zdi primerno, izrednega delivca obhajati pod obema podobama kruha in vina. Po prejetem obhajilu prejme izredni delivec iz rok duhovnika ciborij in gre obhajat vernike na dogovorjeno mesto. Po končanem obhajilu položi ciborij na daritveni oltar ali pred tabernakelj. Nato duhovnik pripravi hostije za obhajilo bolnih in ostarelih in jih položi v posodice, ki ostanejo na oltarju do konca maše, sam pa pospravi ciborije v tabernakelj. Po maši duhovnik izroči izrednim delivcem obhajila posodice s hostijami, da jih odnesejo bolnikom in ostarelim na dom.
Glede obleke izrednih delivcev obhajila je določeno naj bo primerna bogoslužnemu dejanju. Torej urejena, čista, spoštljiva in praznična. Pri delitvi obhajila pri maši je dovoljeno tudi, da oblečejo albo, podobno kot ministranti. V Škofiji Koper prejmejo izredni delivci obhajila ob imenovanju izkaznico in priponko kot znamenje službe.
Vaša ugotovitev, da bi moral izredni delivec obhajila tudi na zunaj pokazati, da mu evharistija veliko pomeni, je zelo pravilna. Navodila škofovske konference naročajo, da je potrebno skrbeti za kontinuiteto liturgičnega in duhovnega oblikovanja izrednih delivcev obhajila. Tako se izrednim delivcem obhajila predlaga osebno duhovno spremljanje, kot tudi pogosto češčenje Najsvetejšega, obisk delavniške maše, vključitev v molitvene ali druge župnijske skupine, ter udeleževanje letnih duhovnih vaj in seminarjev, ki so namenjeni duhovnemu poglabljanju in izmenjavi izkušenj.
Naj sklenem z besedami obreda uvedbe izrednega delivca obhajila v službo, ki lepo povzemajo, kakšen naj bi bil izredni delivec obhajila. »Ti pa, naš brat (sestra), ki se ti daje tako velika dolžnost v Cerkvi; si prizadevaj, da boš vsem vzor krščanskega življenja v veri in vedenju, da boš skrbno živel(a) iz te skrivnosti edinosti in ljubezni; kajti eno telo smo vsi, ki smo deležni enega kruha in enega keliha. Ko boš drugim delil(a) sveto obhajilo, se vadi v bratovski ljubezni po naročilu Gospoda, ki je apostolom, ko jim je dal jesti svoje telo, rekel: »To zapoved vam dam, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil.«
Jožef Koren, Ognjišče (2017) 4, str. 48
