Koruzništvo ali poroka

V zadnjem času je vsepovsod moč slišati marsikaj na račun t. i. koruzništva. V preteklih letih je bilo življenje para v izvenzakonski zvezi greh (vem, da je to greh tudi danes) oziroma na neki način že kar sramotno dejanje. V sedanjem času pa se tovrstne zvezne močno širijo in mladi se le v redkih primerih odločajo za poroko. Statistika nas kar naprej opozarja na upad zakonskih zvez in s tem posledično povečano rast izvenzakonskih zvez. Vemo, da je poroka natančno pretehtana zavestna odločitev dveh mladih ljudi, ki ju poveže za vse življenje. Do takšne odločitve pa vodijo različni vidiki, med drugimi tudi danes zelo aktualen ekonomski vidik. Zavedamo se, da med drugim tudi država na neki način spodbuja življenje zunaj zakona. Kot primer naj navedem materinstvo v taki skupnosti. Mati samohranilka (se pravi mati, ki živi s partnerjem in nista poročena) je deležna večjih finančnih in drugih ugodnosti, kot poročena mati. Tudi glede pridobitve pravic vpisa otroka v vzgojno-varstveni zavod je slednja močno prikrajšana. Meni osebno se to ne zdi pošteno. Samo razmišljam – zakaj država ne začne podpirati tudi zakonskih zvez? Zakaj npr. občina, v kateri živita mladoporočenca, na njun transakcijski račun de položi določenega priliva? Morda pa bi s tako gesto kdaj pa kdaj tudi požela uspeh ...
Da ne bo pomote – sem zagovornik zakonske poroke in ne koruzništva. Odraščal sem v verni družini kot zakonski otrok in mi tudi z moralnega vidika poroka dveh ljudi predstavlja vrednoto, ki pa je na žalost v preveliki meri razvrednotena. Po drugi strani pa razmišljam, kako je pravzaprav do t. i. koruzništva sploh prišlo ... Kdo je dal povod za takšen način življenja?
Oprostite mojemu morda hudo grešnemu razmišljanju, toda res me bega sledeče. Če pogledamo Sveto družino. Jezusova mati Marija je rodila sina Jezusa, našega Zveličarja. Spočela je od Svetega Duha. To sprejemam in spoštujem. Vendar pa se mi poraja vprašanje, kakšno vlogo je pri tem imel sveti Jožef? Vemo, da ni bil Marijin mož, ravno tako pa ni bil Jezusov oče. Po mojem védenju je bil njegov krušni oče. Danes bi temu rekli, da je bil Jožef Jezusov očim. S tega vidika bi lahko rekli, da je bil Jezus Marijin nezakonski otrok in Marija je bila mati samohranilka.
Upam, da moje razmišljanje ni tako pregrešno, da si zato ne bi zaslužilo odgovora in objave v Ognjišču. Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem.
Matija

Vsi smo zaskrbljeni spričo načina življenja mnogih mladih parov, saj vemo: če družina izgubi svojo od Boga dano vlogo, se narodu, kjer se to dogaja, obeta slaba bodočnost. To občutimo tudi v Sloveniji. Po rodnosti smo na repu v Evropi, kmalu bomo prišli do stanja, da bosta na enega upokojenca dva zaposlena. Če bo šlo tako naprej, bo že na polovici stoletja celo samo eden. Vsi napovedujejo, kako bo nujna pokojninska reforma, gotovo ne na boljše. Tudi medsebojni odnosi v družini in družbi so vedno slabši. V domovih za upokojence ni več prostora, čeprav se starejši v njih počutijo osamljeni in odveč. Življenjska doba se daljša, a zadovoljstva je vedno manj, ker na vseh ravneh ugaša ljubezen.
Nekatera tvoja razmišljanja se mi zdijo neutemeljena. Najprej ni res, da danes večina mladih živi »na koruzi«, žal pa je res, da je takih vedno več. Nekatere razloge si že sam navedel, med drugim tudi spremembo razmišljanja, da to danes pač ni več »nespodobno«. Ko govorimo o nazareški družini Marije Jožefa in Jezusa, ki je vzor vsaki družini, ne moremo govoriti, da je bila Marija »samohranilka«. Jožef je bil pred judovsko postavo zakoniti oče, Sveto pismo ga imenuje »pravičen mož«. Da bi Marija ne veljala za nezakonsko mater, je Bog hotel, da je imela ob sebi Jožefa. Seveda pa on ni bil Jezusov oče, saj Jezus ni bil navaden človek, ampak učlovečeni božji Sin.
Naša država je bila komunistična, zato je tudi njen odnos do družine temu nauku primeren. Družino je bilo treba razvrednotiti, ji spodmakniti temelje. Pri tem so se posluževali vseh mogočih sredstev. Propagirala se je civilna poroka, ki jo je bilo moč zlahka razdreti. Z osamosvojitvijo Slovenije se je marsikaj spremenilo; zakonodaja pa se je oblikovala še bolj v škodo družine. Izvenzakonske zveze so dobile vse pravice zakoncev in še večje. Zadnje čase, ko je tudi država v skrbeh zaradi grozečega izumrtja slovenskega naroda, so sprejeli nekatere spodbude za večjo rodnost, kot je porodniški dopust enega leta za mater, kar je menda največ v razvitem svetu, štirinajstdnevni porodniški dopust za očeta .. otroški dodatki, dubvencije. Pozdravljamo te olajšave, pa bodo res dovolj, da družina pride na tisto mesto, ki ji pripada? »Koruzništvo«, ki ga naša država (in ne samo naša) tako podpira in strah, da bi Cerkev imela večji vpliv na družino in marsikateri drugi pojavi, ne obetajo nič dobrega. Družini je treba vrniti veljavo, ne toliko z nakazili na transakcijski račun, pač pa z naklonjenostjo do tistih, ki za družino delajo.

Bole Franc (oče urednik), Pisma. Ognjišče (2009) 07, str. 69