Moja prijateljica je vegetarijanka

Ena od mojih prijateljic, hčerka prijateljske družine, je postala vegetarijanka. Predzadnjič, ko smo še skupaj obedovali, je bilo pri mizi zelo lepo vzdušje. Pred nekaj dnevi pa smo se pri kosilu skoraj skregali in bilo mi je hudo.
Najprej smo govorili samo o tem, da ne bi smeli jesti mesa. Potem pa je prijateljica, nova vegetarijanka, dejala, da bi kristjani ne smeli jesti mesa in na koncu trdila, da je bil tudi Jezus vegetarijanec. Je to res? Kakšni so vzroki, da kristjani ne bi smeli jesti mesa?
Mihela

V Svetem pismu nikjer ne piše, da bi kristjani morali biti vegetarijanci in ne bi smeli jesti mesa. Nekateri, ki so se odločili za vegetarijanstvo ali veganstvo, radi navajajo vrstice iz Svetega pisma: »Bog je rekel: “Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano”« (1 Mz 1,29). Ko radi navajajo te besede, pa zanemarjajo druge. Dovolj bi bilo npr. prebrati izredno natančna navodila za pripravo velikonočnega jagnjeta, zapisano v Drugi Mojzesovi knjigi (2 Mz 12,1-12). Izraelci so zato vsako leto obhajali velikonočno (pashalno) večerjo v spomin na izhod iz Egipta. Tako večerjo je obhajal tudi Jezus s svojimi učenci. Poznamo jo po izrazu zadnja večerja, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo, vino pa v svojo kri. To dejstvo govori, da Kristus gotovo ni bil vegetarijanec, saj je pri velikonočni večerji jedel jagnje. Ni pa jedel svinjine, ker so judje imeli in še imajo to meso za nečisto.
Jezus je rekel: »Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka« (Mr 7,15). Besede se nanašajo na slabe misli, grde besede in slaba dejanja, ki izhajajo iz našega srca. Teh se moramo varovati, zato spoštujmo izbiro prehrane pri drugih ljudeh, pa naj bo ta izbira versko obarvana ali ne. Prav tako pa morajo vegetarijanci spoštovati druge, ki jedo meso, in ne smejo ‘na pamet’ trditi, da je bil tudi Jezus vegetarijanec, kar ne ustreza resnici in govoriti, da bi torej morali biti vsi kristjani vegetarijanci.
Slišal sem za krščanski par, ki je kupil še en hladilnik zaradi spoštovanja do svojih judovskih prijateljev. Judje ne smejo mešati mlečnih in drugih beljakovin živalskega izvora. Lep dokaz, da moremo lepo sobivati z različnimi prehrambenimi navadami drugih, ne da bi se kregali. Lani je pred božičem našega škofa obiskal pravoslavni vladika (škof) z nekaterimi svojimi sodelavci. Pravoslavni kristjani imajo takrat post, ko ne jedo mesa. Lahko pa jedo ribe. Tako smo pri obedu jedli ribe, da smo pokazali spoštovanje do njihovega posta. Sobivanje ljudi z različnimi prehrambenimi navadami je mogoče, če se ljudje spoštujemo. Post, ki temelji na veri v Boga, je toliko bolj vreden upoštevanja in spoštovanja.
Nekdo lahko postane vegetarijanec iz različnih razlogov: zaradi spoštovanja okolja, zdravja (poznam fanta, ki trdi, da si je pozdravil kožno bolezen, ko je nehal jesti meso), zaradi lastnega okusa, nekaterim se smilijo živali ... V Cerkvi poznamo nekatere stroge redove ki sploh ne jedo mesa, nekateri redovi ne jedo mesa več mesecev, vsi kristjani pa poznamo zdržek, ko ob petkih (zlasti v postnem času – spomin na Jezusovo trpljenje in smrt na križu) ne jemo mesa in mesnih izdelkov. Post ali zdržek od mesa sta lahko tudi pripomočka, da se bližamo Bogu, saj nas odrekanje hrani ali določeni hrani (npr. mesu), če to opravljamo v pravem duhu, odpira za Boga. V letošnji marčevski številki Ognjišča smo objavili pogovor s pravoslavnim teologom Vladimirjem Vukašinovićem, ki je o postu dejal: »Ko človek je ali ne je zaradi Boga, se z vsem svojim bitjem združuje z njim.« To je tudi utemeljil s Svetim pismom: »Starozavezni Adam je v raju prekršil Božjo postno postavo. Jedel je, česar ne bi smel jesti, in s tem napačnim prehranjevanjem je uničil odnos z Bogom. Zaradi prekršitve postne postave se je človekove volje polastil greh, ker po svoji naravi ni bila več sposobna slediti Božji volji, ampak je zaradi neke svojevrstne grešnosti odvračala in še odvrača človeka od Boga. Ko se oseba posti, to pomeni, da ne je tega, kar si v večji ali manjši meri želi njegova narava, ampak je to, kar mu po Božji volji nudi Cerkev, zdravi in celi svojo voljo, pravzaprav spreminja svojo naravo in jo dviga na raven duhovnega življenja. Kakor molitev povezuje človeka z Bogom, ker se človek z besedami obrača k Bogu in z njim vzpostavlja verbalni oz. intelektualni odnos, tako tudi post združuje Boga in človeka.«
Ne omenjate, da vaša prijateljica ne je mesa iz verskih razlogov, čeprav napačno trdi, da je bil Jezus vegetarijanec, vendar prehrambenih navad ne spreminjajmo v sovražno držo do drugih ljudi. Hrana je namenjena temu, da krepi vezi med ljudmi, ne da nas razdvaja. Skoraj vsako praznovanje (versko ali neversko) spremlja bogato obložena miza. Pomislimo na bogastvo jedil o veliki noči. Hrana ima velik pomen. Najprej pomeni življenje, saj umremo, če se prenehamo hraniti.
Hrana ima pa tudi drugi ‘višji’ pomen, ko skupaj sedimo za mizo, delimo veliko: skupaj jemo in ko se hranimo z enako hrano, to pomeni, da delimo z drugimi svoje življenje. Tudi Jezus je rad obedoval s svojimi prijatelji, do kolikih spreobrnjenj je prišlo med obedi! Pomislimo samo na zgodbo o Zaheju. In prav na eni od večerij je Jezus z nami delil svoje življenje, ko nam je dal v jed svoje telo in svojo kri. Tudi nam naj bodo obedi priložnost za skupno druženje in utrjevanje vezi ne pa za spor in prepir.
Božo Rustja, Pisma. Ognjišče (2017) 08, str. 46