Mož opušča nedeljske maše

Ognjišče prebiram že od otroštva. Vzgojena sem bila v pravi krščanski družini. Pred kratkim sem se poročila. Mož je bil vse do poroke zvest nedeljskim svetim mašam. Po poroki pa se je vse spremenilo. Nedeljske maše opušča. V cerkev ga ne silim, ker se nočem prepirati. K svetim mašam ob nedeljah in praznikih odhajam sama. Za večje praznike pa gre z menoj, vendar ne v farno cerkev. Večinoma greva v sosednjo župnijo. Domačinom pravi tercijani, jaz pa ne vem, kaj sploh ta beseda pomeni.
Imam pa še en problem. Mož večkrat zahaja v igralnice, kar me zelo skrbi. Kako naj ga pregovorim? Tja je menda zahajal že v času najine skupne hoje, jaz pa za to nisem vedela. Enkrat sem ga po naključju dobila tam. Vendar tja kljub mojemu pregovarjanju še vedno zahaja. ne vem, kam to pelje. Pomislila sem že na marsikatero neumnost, vendar k sreči nisem mogla tega narediti.
Zelo bi bila vesela, če bi mi lahko kaj svetovali! Kako naj ga pregovorim glede igralnic, ker vem, da je to velik problem v mnogih družinah. Bojim se razpada družine zaradi zaigranega denarja.
Branka

Naj ti najprej razložim besedo »tercijani«, ki jo uporablja tvoj mož. Navadno se srečujemo z izrazom tercijalka, ki prvotno pomeni članico tretjega reda. Mnogi redovi imajo poleg prvega in drugega reda, ki predstavljata moške in ženske člane reda z redovnimi zaobljubami, še tretji red, ki združuje tiste kristjane, ki nimajo zaobljub, jih pa privlači duhovnost ali karizma tistega reda. Karizma pomeni poseben dar, zavzemanje za določeno krepost ali delovanje na nekem področju življenja. Frančiškanska karizma je npr. uboštvo, za salezijance delo z mladino itd. Tretjeredniki so torej laiki, ki živijo v svetu in po zgledu redovnikov uresničujejo njihovo karizmo. Najbolj znan je tretji red sv.Frančiška. Včasih so ti člani v svoji pobožnosti in vnemi pretiravali, zato je ta beseda dobila slabšalni pomen: neživljenjsko pobožni.
Glede tvojega moža mi je žal, da se, kot se zdi, pusti vplivati okolju, v katerem živi (verjetno v službi). To sklepam zato, ker noče iti v cerkev v svoji župniji. Prav delaš, da ga ne siliš, ker bi s tem samo poslabšala položaj. Svetujem pa ti, da se ob primernem trenutku z njim o tem mirno pogovoriš. Ko bodo prišli vajini otroci in jih boste dali krstiti in poslali k verouku, se bo morda kaj spremenilo. Naj ne manjka v vaši hiši verska literatura: Ognjišče, Družina, primerne verske knjige. Morda bo to literaturo vzel v roke in kaj prebral, da se otrese svojih predsodkov. Moli zanj in bodi vzor krščanske žene.
Glede igralništva je stvar resnejša. Pišeš, da si se o tem z njim pogovarjala, pa nič ne zaleže. Poskusi spet in spet. Najbrž je isti vzrok, kot za cerkev: prijatelji, ki nanj slabo vplivajo. Ne bi mogla ponuditi kakšnih boljših prijateljev, morda iz svojega sorodstva, da jih povabiš k vam, da greste skupaj na kakšen izlet ali na turo? Potrudi se, da se bo v tvoji družbi počutil bolje, kot v igralnici ali gostilni. Ustvari mu družbo, ki mu bo prijetna. Vem, da to ni lahko, ampak velja se potruditi.

več nasvetov tudi v knjižici Zasvojenost z igrami na srečo

Franc Bole (oče urednik), Pisma. Ognjišče (2007) 08, str. 75