Imam ‘črne dneve’

Želela bi vedeli, ali sem obsedena. V zadnjih mesecih se mi zdi, da nisem več tisti človek kot nekoč. Preveč razmišljam o tuji smrti, imam nekontrolirane izpade jeze in besa, imam črne dneve, ko se izogibam vsakega in nočem z nikomer govoriti. Ne hodim več v cerkev, duhovnika se izogibam. Večkrat sem popolnoma odsotna, cele ure gledam v določeno točko, ljudje se me bojijo. Res ne vem, kaj se z menoj dogaja, zato vas prosim, če mi lahko kako pomagate?
Julči

Spoštovana gospa Julči, hvala za zaupanje vašega težkega doživljanja. Na vaše direktno vprašanje, ali ste obsedeni, na žalost ne morem odgovoriti takole na daljavo, saj se vsa konkretna duhovna stanja lahko ugotavljajo samo osebno in v neposrednem srečanju. Podobno kot lahko zdravnik na daljavo poda samo neke splošne ugotovitve, ne more pa določiti konkretne diagnoze, saj za to potrebuje še druge dodatne povsem konkretne preiskave. Zato vam svetujem, da se obrnete najprej na kakšnega bližnjega duhovnika, ki mu zaupate, se z njim še podrobneje pogovorite in on bo potem lažje presodil, ali je smiselno, da se morda obrnete na duhovnika, ki je od škofa posebej zadolžen za domnevne težje primere delovanja zla v ljudeh. Ob tem pa bi vam svetoval tudi, da se oglasite tudi pri svojem zdravniku in mu opišete svoje težave – njegovo mnenje bo v veliko pomoč tudi duhovnikom pri nadaljnjem njihovem nudenju pomoči, če bo potrebna. Kar pa lahko prav takoj storite in vam zelo in najprej svetujem, pa je, da se v molitvi, tudi če čutite odpor do nje (to ni nič posebnega, saj ga kdaj čuti večina ljudi) izročite Jezusu Kristusu, ki je edini zmagovalec nad vsakim zlom. V letu stoletnice prikazovanj v Fatimi vam zelo priporočam molitev rožnega venca, kot je to priporočala v Fatimi Marija, saj je to ena izmed duhovno najbolj učinkovitih molitev. K molitvi za vas pa lahko povabite tudi svoje bližnje, prijateljice in prijatelje.
Če skušam po vašem opisu vendarle kaj sklepati, moram najprej ugotoviti, da so pojavi, ki jih opisujete, precej splošni in tudi pogosti pri najrazličnejših ljudeh. Tudi vzroki zanje so lahko zelo različni. To, da imamo ‘črne dneve’, bolj ali manj ‘nekontrolirane izpade jeze in besa’, ali da pogosteje razmišljamo ‘o tuji smrti’, ali pa da se ‘izogibamo ljudi’ in nočemo v ‘cerkev’, ima lahko najrazličnejše vzroke. O tem, kaj se vam sicer dogaja v življenju, katere dogodke ste v zadnjem času doživeli, ki bi lahko vplivali na pojav takšnih doživljanj, ali s kakšnimi dejavnostmi ste se v zadnjem obdobju ukvarjali, iz vašega zapisa ni razvidno, a bi se bilo prav o tem potrebno pogovoriti, da bi lažje sklepali, od kod izvirajo kakšni pojavi, ki jih opisujete. Najpogosteje izhajajo iz konfliktnih situacij z bližnjimi, ali iz neuresničenih pričakovanja ali ‘sanj’, lahko tudi iz različnih neuspehov, navsezadnje so lahko tudi izraz kakšnega predbolezenskega ali bolezenskega stanja, nemalokrat pa tudi ukvarjanja s kakšnimi mejnimi praksami.
Med naštetimi je tudi kakšen pojav, ki ga res zasledimo tudi v primerih izrazitejšega delovanja zla. Iz verske resnice o obstoju hudobnega duha izhaja prepričanje tudi o možnosti njegovega delovanja in učinkovanja znotraj našega zemeljskega načina bivanja. Hudobni duh deluje na človeka na reden način s skušnjavami, z namenom, da bi ga zvabil v greh. Mogoče pa je, da daje čutiti svojo prisotnost tudi na nenavadne in izredne načine, vzbujajoč nenavadno pozornost, vendar so ti pojavi v glavnem zelo redki. Se pa njegovo izredno delovanje lahko spreminja glede na čas in kraj. V to drugo skupino najpogosteje štejemo naslednje pojave: motnje in vznemirjanja (infestacije) prostora ali osebe, obsedenost in posedenost. Razlika med rednim in izrednim delovanjem hudobnega duha je v tem, da je v rednem delovanju hudobni duh vzrok zla le posredno (pri skušnjavi je človek tisti, ki pod demonsko sugestijo izbere zlo), v izrednem delovanju pa zlo ni več plod svobodne odločitve človeka ali zgolj njega, ampak izhaja iz direktnega posega hudobnega duha v človeka z edinim namenom, da bi mu škodoval.
Vendar moram poudariti, da je delovanje Cerkve na tem področju zelo previdno in natančno ter mora vsak, ki se s temi pojavi ukvarja, najprej sklepati, da gre za druge vzroke in ne za delovanje hudobnega duha. Šele ko izključi možnost, da je v ozadju bolezen ali kakšen drug psihološko-odnosni vzrok, lahko pomisli, da gre tudi za izredno delovanje zle sile. Da pa je lahko bolj gotov, potrebuje v večini takšnih primerov, kot jih opisujete vi, tudi mnenja zdravnikov, saj so si pojavi lahko zelo podobni.
Spoštovana gospa Julči, iz povedanega lahko razberete, da takole ‘na daljavo’ ni mogoče iz vašega zapisa reči prav nič določnega. Zato vas še enkrat spodbujam, da se oglasite morda najprej pri zdravniku in nato pri bližnjem duhovniku, ki bi vam po potrebi lahko pomagal tudi do tistega duhovnika, ki ga je v vaši škofiji škof pooblastil, da se ukvarja s tovrstnimi primeri.
Lepo vas pozdravljam v upanju, da boste čimprej naredili kakšen korak v svetovani smeri, čeprav je bolj splošna.
Marjan Turnšek, Pisma. Ognjišče (2017) 09, str. 46