Blagoslov in dvojna merila

Ob razpravah o blagoslovu ene od slovenskih osnovnih šol sem se spet spomnila besed našega pokojnega župnika. Mislim, da je dejal takole: “Božji blagoslov je Božja pomoč‌ ali “Prošnja za Božji blagoslov je prošnja za Božjo pomoč”.
Če drži to, kar imam v spominu, potem lahko rečemo, da blagoslavljanje predmetov in stavb, pomeni prošnjo, da bi Bog pomagal, da bi nam ti predmeti in stavbe koristili. In ob tem se mi zastavlja vprašanje: Zakaj neverne moti blagoslavljanje stavb, molitev očenaša (v očenašu med drugim prosimo, za vsakdanji kruh in da bi nas Oče rešil hudega)?
Ali jih moti to, da se s prošnjami obračamo na Boga – na osebo, za katero neverni trdijo, da ne obstaja? Ali jih moti to, da verni izražamo dobre želje?
Bi morali v javnosti molčati ali od nas pričakujejo kaj drugega? To razmišljanje bi najbrž morala poslati komu, ki blagoslovu nasprotuje. A komu?
Morda je ob tem na mestu tudi samokritično vprašanje: Ali se verni v vsakdanjem življenju dovolj zavzemamo za to, za kar v molitvi prosimo? Mladi, zlasti doraščajoči, odraslim radi očitajo, da nismo dosledni. Da delamo drugače kot govorimo, in da imamo dvojna merila: da izjave, delovanje somišljenikov in prijateljev odobravamo, enake ali podobne izjave ali delovanje pa kritiziramo, če jih opazimo pri ljudeh, ki niso naši prijatelji in somišljeniki. Komentar v zvezi z dvojnimi merili sem večkrat slišala od svojih odraščajočih otrok v zvezi s politiko.
Anita

Neverjetno, koliko prahu zmore dvigniti v Sloveniji en navaden blagoslov. Koliko slabih in skritih namenov v tem preprostem pobožnem dejanju zmorejo videti nekateri ljudje! Zanje res velja slovenski pregovor, da ima strah velike oči. Komaj morem verjeti, da se nekateri tako bojijo enega preprostega blagoslova. Zelo majav mora biti njihov ateizem, če ga iztiri navaden blagoslov. Če je do sedaj kdo trdil, da blagoslov nič ne velja, odslej tega ne bo mogel več trditi. Blagoslov zmore vreči pokonci pol Slovenije!
In vendar gre za izredno dobronamerno dejanje kristjanov. Cerkev, ki blagoslavlja, s tem dejanjem nikoli nikomur ne želi nič slabega. Pravilno ste napisali: »Božji blagoslov je Božja pomoč«, je klicanje božje naklonjenosti na stvari, predvsem pa na osebe. Spominjam se pripovedi nekega duhovnika o človeku, ki ga je sosed zasmehoval in zmerjal. Moža je to izredno mučilo, dokler ni začel po nasvetu duhovnika soseda blagoslavljati. Vedno, ko ga je začel sosed zmerjati, ga ja v srcu blagoslavljal, klical nanj Božjo pomoč in naklonjenost. In čez nekaj časa ga je sosed nehal zmerjati.
Prav tako se je vredno ustaviti tudi ob zadnjem delu vašega pisma, v katerem opisujete kritičnost vaših najstniških otrok. Žal imajo v marsičem prav, da kristjani ne živimo dosledno svojega krščanstva. Upam, da ga bodo oni živeli bolj dosledno. Imajo prav, da je to še posebej pereče v politiki. Tudi ob blagoslovu. Eden od kandidatov za predsednika republike, ki se je uvrstil v drugi krog, je javno govoril, da je kristjan in da celo bere berilo pri maši. Najprej sem spoštoval to njegovo držo, pozneje pa sem začel sumiti, da je to delal zgolj zato, da bi pridobil glasove (naivnih?) vernikov. Kajti očitno je zelo slabo bral berila, ali se ga njihovo sporočilo ni dotaknilo. Kajti ko so ga vprašali, kaj meni o blagoslovu šole, je bil poleg ene kandidatke edini proti temu blagoslovu. Kako prav imajo vaši najstniški otroci o dvojnih merilih kristjanov v politiki! Drugi primer je predsednik Vlade R Slovenije. Tudi on je javno govoril, da je katoličan. Sam sem slišal nekatere duhovnike, ki so to potrjevali. Pa isti človek, ki se javno izraža za kristjana – ali tudi on zato, da pridobi glasove vernih ljudi? – v času svojega vladanja da v parlament zakon, ki hoče uničiti družino in božjo zamisel o tej osnovni celici človeške družbe! Prav tako javno obljubi ob obisku Zavoda sv. Stanislava (že 19. aprila 2016), da bo vse naredil, da se bo uresničila sodba Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol (smemo tudi vodstvu tega katoliškega zavoda pripisati naivnost, da ga je povabilo medse?), pa koalicija, ki jo vodi, predlaga ustavno spremembo samo zato, da ne bi uresničila sodbe Ustavnega sodišča. Pa ta dva politika nista edina. Dvojna merila, ki jih vaši otroci utemeljeno obsojajo. Raje kot da se politiki razglašajo za kristjane, naj ljudje iz njihovih dejanj spoznajo, da so Jezusovi učenci. Seveda to načelo ne velja samo za politike, ampak za vse nas. Nedosledna dejanja politikov so vredna večje obsodbe zato, ker imajo oni večjo moč in oblast in lahko s to močjo naredijo veliko več dobrega kot mi, žal pa tud veliko več slabega. Jezus nas v evangeliju večkrat opozarja na to. Na nedeljo Kristusa kralja smo slišali evangeljski odlomek, kako bomo sojeni po svojih dejanjih, zlasti po dejanjih ljubezni do bližnjega (prim Mt 25, 31-46). Naj samo še spomnim na jasne Jezusove besede: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ‘Gospod, Gospod,’ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta« (Mt 7, 21).
Naj se vrnem k blagoslavljanju. Lepo je bilo prebrati besede vašega najbrž že pokojnega župnika o pomenu blagoslova. Zapomnili ste si jih! Zato je prav, da v božičnih dneh, na tri svete večere (pred božičem, novim letom in praznikom sv. treh kraljev) blagoslovimo naša bivališča. To tradicijo smo prejeli od naših prednikov in prav je, da jo ohranimo. Blagoslov ima moč, če ga z zaupanjem prejemamo. Pri Ognjišču smo izdali nekaj prepognjenk in knjižic z družinskimi bogoslužji, ki jih lahko družina uporabi za molitev na svete večere, V knjigi Družinsko bogoslužje za adventni in božični čas je več družinskih bogoslužij, nekaj jih je tudi na prepognjenkah in letos smo na zadnjo stran voščilnic, s katerimi boste voščili božič in novo leto, dali kratek predlog molitve za sveti večer. Tudi knjiga Zgodbe za advent in božič ima nekaj molitev in družinskih bogoslužij. Naj nam te in druge izdaje pomagajo globlje doživeti božični čas in v tem svetem času klicati božji blagoslov nase, na naše bližnje in na vse ljudi.

RUSTJA, Božo (Pisma). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 1, str 38.