Kako se angeli javljajo ljudem?

Rad bi izvedel nekaj več o pojavnosti angelov, saj se mi zdi, da o tem vemo (pre)malo. Nekje sem namreč prebral, da so se angeli v zgodovini ljudem celo prikazali.

Videnja angela naj bi se zgodila na Portugalskem (leta 1917) – zakaj prav na Portugalskem, ki naj bi bila v novejšem času edina dežela, kjer naj bi se angeli prikazali. Ali je to kaj povezano s Fatimo ... Prosim, če mi lahko napišete kaj več o teh videnjih (prikazanjih). V davni preteklosti naj bi se angeli prikazovali tudi na Irskem in na Madžarskem. Ali to drži? Ali je morda veliki teolog sv. Tomaž Akvinski, ki je veliko vedel o Sveti Trojici – odkril kaj tudi o angelih. Kaj pa sv. Dominik, sv. Avguštin?

Angeli so bili verjetno v tesni povezavi tudi z nekaterimi svetniki (Gema Galgani, Janez Bosko, oče Lamy, ...) ali so imeli ti svetniki vidno (čutno) komunikacijo z angeli, kako so jih videli, slišali (če so jih res) in kaj so o tem napisali. V tretjem redu sv. Dominika naj bi se več sester pogovarjalo s svojim angelom, z angeli se je srečevala tudi sv. Frančiška Rimska... Tudi pri življenjepisih svetnikov, predvsem pri mučencih, so angeli večkrat omenjeni (sv. Doroteja, Vincenc, Venancij, Lovrenc ... Tudi sv. Frančišek je gojil veliko ljubezen do angelov ...

Naj sklenem, da ne bom preveč radoveden ... Prosil bi vas, če mi lahko nekoliko razložite predvsem to, kako (ali je to sploh res) se angeli v preteklem in današnjem času javljajo ljudem – ali jih res lahko vidimo, slišimo, kako nas spremljajo? Fredi

Od kod tako zanimanje za angele?Zaradi omejenosti prostora, se bom omejil res samo na vaše osnovno vprašanje o pojavnosti angelov v našem načinu zaznavanja. Razodeto dejstvo je, da so angeli zgolj duhovna bitja. To pomeni, da nimajo telesa in zato po svoji duhovni naravi ne morejo puščati direktnih sledi v telesnem svetu. So pa po svoji naravi Božji poslanci človeku. Kar pa spet pomeni, da se morajo biti sposobni javiti v človekovem telesno-duhovnem načinu življenja in komuniciranja. To je na videz kontradiktorno, a Bog se nam sploh rad razodeva v nasprotjih. Morda tudi zato, da pritegne našo pozornost.

Že najpomembnejši svetopisemski sporočili, božično in velikonočno, vključujeta angele na viden in slišen način. Tako pastirji v Betlehemu, kot žene, ki so prve prišle h grobu, v Jeruzalemu so 'v živo' doživeli pojav angelov. Tako resničen, da so jih sprva celo zamenjali za ljudi. In ta seznam bi lahko nadaljevali z vašimi in še mnogimi drugimi primeri, ki jih poznamo predvsem iz življenja svetnikov ali krajevnih izročil. Saj ponekod hranijo celo kot relikvije 'ostanke' angelov po prikazovanjih. Ali so vse to samo izmišljotine, plod bujne fantazije ali bolnih blodenj? O konkretnih primerih se ne morem izrekati, ker imam premalo informacij in končno o pristnosti takšnih pojavov mora odločiti Cerkev po znanih postopkih. Zato se bom omejil zgolj na razumevanje možnosti takšnih pojavov in njihovo razumsko ter versko razsežnost.

Poskusimo odgovoriti na vprašanje, kako je tak telesno materialni stik z duhovnim bitjem, ki ga imenujemo angel, mogoč. Že v odnosih med ljudmi poznamo tako imenovane paranormalne pojave kot npr. hipnozo, telepatijo (prenos misli na daljavo), telekinezo (premikanje predmetov brez 'telesnega' stika), levitacijo (lebdenje teles, predmetov v zraku), materializacijo ('nastajanje' predmetov na neviden način) ... Takšne pojave imenujemo para-normalne, ker po eni strani dejansko obstajajo, so ugotovljeni, zato so 'normalni'; a si jih še ne znamo razlagati, očitno zato, ker še ne poznamo vseh naravnih pojavov, in zato so 'para'. Če že torej v človeškem zemeljskem načinu doživljanja obstaja še veliko 'skrivnosti', ki si jih ne znamo pojasniti, koliko jih mora obstajati v samo duhovnem svetu. Te zmožnosti in možnosti pa so nam še manj znane in jih morda nikoli ne bomo mogli razumeti. A vendar, in zdaj naredimo sklep s pomočjo vere: če se te in podobne stvari resnično dogajajo, in o tem ne moremo dvomiti, potem jih hoče Bog, ko ustvarja svet, saj On vanj 'polaga' zakonitosti. In zato so same na sebi dobre. Do neke mere jih lahko celo človek razvija in uporablja kot svoje paranormalne sposobnosti, a zelo skromno, vsekakor pa jih lahko uporablja Bog, ko želi komunicirati s človekom, in seveda tudi angeli kot njegovi poslanci.

    Imate kakšna vprašanja, povezana z verskim ali moralnim življenjem, ali pa lepo doživetje, ki bi ga radi delili z drugimi?

    Pišite na:
    Ognjišče, Rubrika Pisma,
    Trg Brolo 11, 6000 Koper
    ali po e-pošti:
    pisma@ognjisce.si

Tako si z lahkoto predstavljamo, da lahko sposobnost materializacije v človeku uporabi tudi Bog po angelu, in ta se prikaže v obliki, ki je takšna, da ga bo posameznik prepoznal kot angela, čeprav sam nima telesa. Enako velja za glas ali kakšno drugo telesno znamenje. Slišal sem, čeprav ne preveril, da naj bi nekje hranili kot relikvijo 'pero' nadangela Gabriela. Je to mogoče? Direktno gotovo ne, saj nadangeli nimajo 'peres', niti 'kril'. Res pa je, da je najbolj znana podoba angelov mladenič s perutmi. A to je 'izmišljotina' kakšnega umetnika, ki se je navdihoval pri skrivnostnih videnjih v apokaliptičnih in preroških videnjih stare zaveze. In če se je nadangel Gabriel hotel nekomu s takšno predstavo o angelih približati tako, da ga je prepoznal in razumel, je moral 'uporabiti' to svojo 'umetno' podobo. Ali drug primer: v bližini San Giovanni Rotondo, romarskega kraja sv. p. Pija, stoji gora Monte Sant'Angelo, kjer se je večkrat od konca 5. stol. Naprej, prikazal nadangel Mihael in naj bi pustil v kamnu tudi odtis svojih stopal. Gre za podobno zgodbo. Nadangel Mihael seveda nima stopala, da bi njegov odtis lahko ostal v kamnu. Vendar zato, da bi človeku spregovoril o svoji resnični navzočnosti v njegovo dobro po Božjem naročilu, je lahko uporabil vse paranormalne sposobnosti ustvarjene materialne narave, da je svojo in Božjo navzočnost potrdil na način, ki so ga ljudje jasno in nedvoumno razumeli.

In prav to slednje bi želel poudariti. Karkoli angeli storijo, kakorkoli se nam 'javijo', storijo zato, da bi se skupaj z njimi v veri še bolj odprli Božji ljubeči navzočnosti in ga z veselim srcem slavili, se mu zahvaljevali in po potrebi tudi prosili. In če se je to dogajalo v preteklosti, ne vem, zakaj ne bi bilo možno tudi danes, če Bog presodi, da bi bilo komu v duhovno korist.

Marjan Turnšek

 

Zajemi vsak dan

Jezus gleda drugače, da bi se človek lahko v njegovem pogledu spreobrnil. Jezus je videl življenje, kjer so drugi videli le smrt, dobroto, kjer so drugi videli le greh.

(Jurij Bizjak)
Ponedeljek, 22. Julij 2024
Na vrh