V Ognjišču me moti toliko reklam

Pred seboj imam aprilsko številko Ognjišča. Kot vsako številko smo tudi to lepo sprejeli v našo hišo. Preberem ga jaz, preberejo pa ga tudi moji odraščajoči otroci. Veseli me, da jim je marsikatera vsebina v njem všeč. Toda v aprilskem Ognjišču me moti toliko reklam. Ne štejem jih, a zdi se mi, da jih je veliko. Po mojem celo preveč. Vem, da morate preživeti in vem, da so reklame za vas tudi prihodek, a mene preveč reklam moti. Najbrž motijo še koga. Morda je temu vzrok tudi to, da sploh nisem prijatelj reklam.
Želim vam uspešno delo še naprej in želim tudi manj reklam.
Vido

Imate prav, v aprilskem Ognjišču je bilo res veliko reklam. To ste opazili. Najbrž pa ne vi in niti drugi niste opazili, da smo zato, ker je bilo več oglasov, aprilski številki dodali 8 strani. Tako da ni bila okrnjena nobena vsebina, ampak so bile dejansko še tri strani več kot običajno. Vedno se trudimo, da zaradi oglasov ne trpi vsebina, saj smo se za večje število oglasov odločili, šele ko smo povečali obseg Ognjišča.
Pa še nekaj. Tudi ni šlo za kakršnekoli reklame. Bilo je pet strani oglasov za obdarovanje ob zakramentih (krst, obhajilo, birma) in tri strani za knjige naše založbe za veliko noč, Svetnik za vsak dan in novosti. Tako, da je bilo tudi v oglasih neko versko sporočilo. Dokument papeškega sveta za družbeno obveščanje Etika oglaševanja (CD 72) v 8. točki predstavi tudi koristi in pozitivne učinke oglaševanja za moralo in etiko (za “prenos verskih in domoljubnih sporočil, sporočil sočutja in strpnosti, sočutja, nesebičnosti, dejavne ljubezni do potrebnih” ..., skratka “sporočil, ki na različne načine vzgajajo in spodbujajo ljudi k dobremu”). Med te oglase, ki “spodbujajo ljudi k dobremu” lahko prištevamo oglase za obdarovanje ob zakramentih. Menimo namreč, da če mladi družini ob krstu otroka podarimo (otroško) Sveto pismo (na primer Kratko Sveto pismo s slikami), ga bodo, upamo, kdaj vzeli v družini v roke. Morda ga bodo brali starši otrokom. Če ga nimajo, potem ga pač niti ne morejo vzeti v roke. Podobno je z otroškim ali mladinskim molitvenikom, katekizmom za mlade, prvoobhajilnim Svetim pismom in podobnimi. Bralcem svetujem, da ob darovanju pomislijo, kako bi podarili knjigo verske vsebine ali kakšen drug predmet, ki bo obdarovanca spodbujal k duhovni rasti (križ, podoba Matere Božje ali svetnikov, rožni venec, verižica s križcem, danes moderne zapestnice z verskim napisom ...). Podobno je s predstavitvami novih knjig na zadnjih straneh revije ali predstavitvi knjig, ki nam pomagajo globlje živeti določen čas cerkvenega leta (velika noč, post, advent, božič, mesec maj ...).
V Ognjišču pa ne oglašujemo samo svojih knjig in drugih izdelkov, ki jih ponujamo v naših knjigarnah, ampak tudi druge izdelke. Najprej je tu oglaševanje za razne versko-kulturne prireditve in romanja ter za razna srečanja, namenjena vernim, pa tudi ljudem, ki se znajdejo v kakšni stiski in iščejo pomoči ter nasvet. Prav tako vsako leto sodelujemo v dobrodelni akciji Za srce Afrike ter pri drugih dobrodelnih pobudah. Ne smem pa mimo čisto komercialnih oglasov. Pred očmi imam oglase v rubriki, ki govori o negovanju starostnikov. V njej predstavljamo pripomočke, ki lajšajo to negovanje, ter zdravila, ki starostnikom omogočajo boljše počutje. Predvidevam, da marsikomu, ki streže bolniku ali starostniku, oglasi v tej rubriki pomagajo. Tudi za rubriko kuharskih receptov velja podobno. V tem ne vidimo nič spornega, saj že omenjeni cerkveni dokument pravi, da more oglaševanje “postati zdravo in učinkovito sredstvo za medsebojno pomoč med ljudmi ... ko obvešča ljudi o novih izdelkih in raznih življenjskih uslugah in izboljšavah teh, ki so že na trgu, ko jim pomaga pri odločanju, kakor gre obveščenim in preudarnim porabnikom ...” (5). Zato je “Cerkev naklonjena rasti proizvodne človeške sposobnosti, in tudi vedno bolj razširjeni mreži odnosov in menjav med posameznimi družbenimi skupinami” (5).
Seveda pa oglaševanje skriva v sebi tudi določene pasti, saj je “sredstvo ... in more se pravilno ali slabo uporabljati”. Če “priporoča škodljive ali popolnoma nekoristne predmete in usluge, če obljublja neresnične stvari, če streže najnižjim človekovim nagonom, potem postane škodljivo” (9). Dokument poudarja, da se moramo “izogibati oglasom, ki zlorabljajo spolnost za kovanje dobičkov ali pa uporabljajo tehniko vplivanja na človekovo podzavest in s tem bistveno ogrožajo njegovo svobodo” (9). Tega pa se v naši reviji v velikem loku izogibamo.
Končno je res, kakor pravi dokument, da pri ‘komercialnem oglaševanju’ obstaja nevarnost, da dobimo vtis, “da množica dobrin prinaša srečo in uresničitev samega sebe” (3). Pa ni tako! Srečo prinašajo ljubeči medsebojni odnosi med osebami, ki so samo odsev odnosov, ki so v Sveti Trojici. Tako prave sreče ni brez Boga. Zato se lahko obdarujemo, a če v darovih ni ljubezni, potem nas tudi še tako veliki darovi ne osrečujejo.

RUSTJA, Božo (Pisma). Ognjišče, 2018, leto 55, št. 6, str 38-39.