Poroka baptista in katoličanke

Moja hčerka je katoliške vere in se namerava poročiti z baptistom v katoliški cerkvi. Zanima me, ali je to mogoče in kakšne dokumente potrebuje. Kateri duhovnik lahko vodi obred.
Jožica

Odgovor je načelno lahko zelo kratek: Katoličan se lahko pod posebnimi pogoji poroči z vsako žensko, ki je samska in ni poročena in obratno. Seveda pa je idealno za zakonski par, če sta oba zakonca iste vere, saj je versko življenje v zakonu, kot lepo pravi Theodor Bovet, znani švicarski protestantski psihiater, pisatelj in strokovnjak za zakonsko življenje in problematiko, nekaj najbolj intimnega, še intimnejše od spolnosti.
Katekizem Katoliške cerkve pravi: »Različnost veroizpovedi med poročencema ni nepremagljiva ovira za zakon, če se jima posreči, da dasta skupaj to, kar je vsak od njiju prejel v svoji skupnosti, in da se drug od drugega učita načina, kako bi vsak od njiju živel svojo zvestobo Kristusu« (KKC 1634).
Vaše vprašanje je zelo konkretno, hčerka katoliške vere se namerava poročiti z baptistom v Katoliški cerkvi. Gornji odgovor vključuje seveda tudi baptiste, ki so kristjani, saj jim Katoliška cerkev priznava veljavnost krsta in si tako dva kristjana tudi različnih krščanskih veroizpovedi, ne samo dva katoličana v moči krstnega duhovništva lahko podarita – po nauku Katoliške cerkve – zakrament sv. zakona. Po kanonih Zakonika cerkvenega prava (ZCP) je zakon med dvema krščenima osebama, od katerih je ena krščena v Katoliški cerkvi in iz nje ni izstopila, druga pa je član Cerkve ali cerkvene skupnosti, ki ni v popolnem občestvu s Katoliško cerkvijo, za katoliškega vernika možen, toda z izrečnim dovoljenjem cerkvene oblasti, konkretno krajevnega škofa (kan. 1124). Ta pa mora presoditi, če je za mešan zakon upravičen in pameten razlog in naj da dovoljenje, če katoliška stran izjavi, da je pripravljena odvračati nevarnosti za odpad od vere in da obljubi, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bodo vsi otroci krščeni in vzgojeni v Katoliški cerkvi. O teh obljubah katoliške strani je treba pravočasno obvestiti drugo stran tako, da je gotovo, da so ji znane obljube in obveznosti katoliške strani. Obe strani je treba tudi poučiti o namenih in bistvenih lastnostih zakona, ki jih noben zaročenec ne sme izključiti (kan. 1125). Dve poroki, v obeh cerkvah, nista dovoljeni in ni dovoljeno, da bi katoliški duhovnik in nekatoliški verski služabnik hkrati vsak med svojim obredom zahtevala privolitev zaročencev (kan. 1127). Od leta 2004 imata Katoliška in Evangeličanska cerkev v Sloveniji skupni obrednik Ekumenska cerkvena poroka, ki sta ga potrdili Slovenska škofovska konferenca Katoliške cerkve in Škofovski urad Evangeličanke cerkve v Sloveniji. Ta obrednik ima dva vzorca: Poroka v evangeličanski cerkvi z udeležbo katoliškega duhovnika in Poroka v katoliški cerkvi z udeležbo evangeličanskega duhovnika. Z drugimi krščanskimi Cerkvami in cerkvenimi skupnostmi ni v Sloveniji glede ekumenske ali mešane poroke nobenega uradnega dogovora in ne obrednika.
Gospa Jožica, vaša hčerka in tudi njen fant morata katoliškemu duhovniku, saj pišete, da se namerava poročiti v Katoliški cerkvi, prinesti krstna in samska lista, ki dokazujeta, da sta oba krščena in tudi še samska. O drugih zadevah se bosta seznanila na enem izmed tečajev priprave na zakon, ki občasno poteka v vseh večjih mestih po Sloveniji in se o nejasnostih še pogovorita župnikom, v kateri cerkvi bo poroka. Prav je, da se pri župniku prijavita vsaj štiri mesece pred poroko.

ŠKAFAR, Vinko. (Pisma). Ognjišče, 2019, leto 55, št. 4, str 73.