Nauk o Sveti Trojici

Zelo bi vam bil hvaležen, če mi lahko navedete vsaj dva primera iz Svetega pisma, kjer je omenjena Sv. Trojica. Po mojem naj bi bile tri ločene osebe, ki se na nekakšen, nam skrivnosten način dopolnjujejo med seboj. Nikakor pa to ne more biti troedini Bog, ki jih imajo vzhodna verstva.
Branko

Glede razodetja Boga kot Svete Trojice, kar imenujemo v teologiji tudi troedini Bog, je treba najprej reči, da ostaja kljub vsemu skrivnost, ki ni dojemljiva človeškemu spoznavanju. Vse, kar o Bogu izrečemo, je samo analogno izraženo. Za to vrsto govorice pa je Cerkev jasno izrazila, da je z njo izražena večja nepodobnost kot pa podobnost. Vsekakor je res, da krščanstvo troedinega Boga ne razume v smislu vzhodnih božanstev, ki so neosebno pojmovane sile. Cerkev pa jasno izpoveduje vero v tri Božje osebe, ki imajo vse tri isto Božjo naravo oz. isto Božje bistvo. Da bi nam približal to skrivnost, je Jezus uporabil podobo oče-sin. Kot sina ni brez očeta, tako tudi očeta ni brez sina. Saj moški postane oče, šele ko dobi otroka, prej pa je moški oziroma mož. Tako sta eno v tem, da ju za očeta in sina dela njun medsebojni odnos. Nekaj podobnega je tudi v Sveti Trojici. Oče in Sin sta eno, a odnos med njima je popolna ljubezen, ki pa v Bogu ne more biti drugega kot Bog, torej tretja Božja oseba Sveti Duh.
V Svetem pismu zares še ne najdemo besedne zveze Sveta Trojica ali troedini Bog, saj so to teološki pojmi, ki so jih začeli uporabljati šele v naslednjih stoletjih. Je pa veliko mest, kjer lahko jasno razberemo, da gre za tri med seboj različne Božje osebe, ki so med seboj neločljivo povezane. Če naj bi med njimi izbral dve takšni mesti, potem naj spomnim na opis Jezusovega krsta v Jordanu in na njegovo spremenjenje na gori. V obeh primerih se zasliši Očetov glas, ki Jezusa imenuje “ljubljeni Sin”, Sveti Duh pa se pri krstu pojavi kakor golob. Podobno lahko prepoznamo navzočnost vseh treh tudi pri spremenjenju na gori.

TURNŠEK, Marjan. (Pisma). Ognjišče, 2019, leto 55, št. 6, str 62.