Etičnost cepiv proti Covid-19
V decembrski številki Ognjišča v intervjuju z Romanom Globokarjem pišete o etičnih izzivih koronske krize. Med drugim o cepivih, kjer pa zaobidete problematiko celičnih linij, katerih osnova so splavljenim otrokom odvzeta tkiva, za namen uporabe v znanosti in industriji, tudi v cepivih. Znanost teh postopkov ne skriva, prav tako niso stvar preteklosti. Cerkev se s to problematiko sooča in želi vernike tudi poučiti o njihovi odgovornosti in jim svetuje glede odločanja o cepljenju. Takšni razmisleki so za nas vernike zelo dragoceni, zato vas prosim, da prispevek nadgradite z argumenti.
Vatikan news so 15. decembra 2020 objavile povzetek sporočila angleških škofov, v katerem navajajo, da nobeno od prvih treh cepiv zoper koronavirus, ki prihajajo v Anglijo (in seveda tudi v EU) ni povsem etično nesporno (pri tem poudarijo, da sta Moderna in Pfizer zarodkovne celične linije uporabljala zgolj pri testiranjih, pri cepivu Astrazenece pa gre za neposredno uporabo v cepivu, zato to cepivo odsvetujejo, ko obstaja možnost izbire). Škofje tudi podajo smernice glede cepljenja. Prav tako so smernice jasno podane v Noti o moralnosti uporabe nekaterih cepiv proti koronavirusni bolezni, ki jo je 21. decembra 2020 objavila Kongregacija za nauk vere. V želji po resnih argumentih vas prosim, da razložite stališče Cerkve tudi slovenskim vernikom. Težko je namreč razumeti, zakaj bi se tisti, ki se trudimo ščititi “Njegove najmanjše”, prostovoljno cepili z neetičnim cepivom.
Hkrati pa smo se kristjani dolžni izpostaviti in povedati, da med cepivi (ki bodo prvim še sledila), naše države naročijo etično nesporna cepiva. Zato me zanima še, ali bo tudi slovenska Cerkev vodilnim predstavila našteta stališča. Bomo na glas povedali, da želimo etično cepivo (ko bo le to seveda na voljo in ga bo na trgu moč izbrati). Prosim, bodite naš glas, glas našega hrepenenja, da bomo imeli možnost izbire in da bomo lahko tako podprli znanost in podjetja, ki se trudijo spoštovati življenje.
Ivana
Najlepša hvala za aktualno vprašanje o etičnosti cepiv proti Covid-19. Živimo v času izrednih razmer, v katerih se naš svet in naša država soočata z nepredstavljivo zdravstveno, ekonomsko in socialno krizo. V interesu vseh je, da je človeštvu čim prej na voljo učinkovito cepivo, ki bo ustavilo obolevanje in umiranje številnih ljudi ter povrnila svet v čas pred epidemijo. Glede samega izvora cepiv ste sami zelo dobro izpostavili vprašanje, ali so cepiva, ki so danes na voljo, tudi etično pridobljena oz. ali so ustrezno testirana? Med katoliškimi bioetiki odmeva vprašanje o etičnosti uporabe tistih cepiv proti COVID-19, ki so ustvarjena z uporabo embrionalnih celičnih linij. Ali drugače rečeno, gre za vprašanje, ali se lahko katoličan cepi s cepivi, ki so ustvarjena z uporabo celic iz tkiv splavljenih otrok. Nekatere ustanove oz. podjetja razvijajo cepiva proti Covid-19, ki uporabljajo etično sporno pridobljene celične linije. To še zlasti velja za dva projekta razvoja tovrstnih cepiv Univerze v Oxfordu, ki temeljita na uporabi spremenjene celične linije HEK 293 ustvarjene iz celic, vzetih iz tkiva ledvice nerojenega splavljenega otroka iz leta 1972. Drugo testno cepivo pa vključuje uporabo celične linije PER C6 pridobljene iz mrežnice 18 tednov starega nerojenega otroka, ki je bil splavljen leta 1985. Podobno velja tudi za testno cepivo HAdOx1nCoV-19, ki ga razvija podjetje AstraZeneca v sodelovanju z Univerzo v Oxfordu in temelji na celični liniji HEK 293 ter je sedaj v fazi 3 in vključuje testiranje na 30.000 prostovoljcih. Omenjeno cepivo temelji na uporabi celične linije, ustvarjene leta 1973 iz tkiva verjetno spontano splavljenega nerojenega otroka. V primeru takšnih cepiv se upravičeno pojavi vprašanje, ali je etično uporabljati cepiva in ali ne obstajajo druga etično bolj sprejemljiva cepiva. Trenutno lahko v Evropski uniji in v Sloveniji uporabljamo samo dve cepivi proti COVID-19, ki ne vključujeta embrionalnih celičnih linij: Moderna in Pfizer-BioNTech. Za obe cepivi velja, da sta narejeni na osnovi uporabe nove mRNA tehnologije in brez uporabe celic splavljenih otrok. Zato je uporaba teh dveh cepiv za katoličane etično sprejemljiva. V Sloveniji smo danes še v položaju, ko nimamo opravka z etično spornimi cepivi. Če pa bi prišlo na trg cepivo, ki bi bilo ustvarjeno z uporabo zarodnih celičnih linij (npr. AstraZeneca), potem pa ima vsak katoličan pravico, da ga cepijo z etično pridobljenim cepivom (npr. Moderna ali Pfizer-BioNTech). Samo v primeru, če ne bi bilo na voljo etičnih cepiv, pa bi bilo izjemoma moralno dopustno cepljenje s cepivom, ki bi vključeval celične linije, ki so bile ustvarjene pred več desetletji na etično sporen način. Ob tem velja omeniti, da celične linije, ki zgodovinsko gledano izhajajo iz celic odvzetih iz (spontano) splavljenih otrok, danes ne vsebujejo več teh originalnih celic. Prav tako so celice in njihov dedni material (DNK) uničeni med tem, ko se v njih razvija virus, v procesu očiščevanja cepiva pa raziskovalci odstranijo vse celice in njihov dedni material. Na koncu želim poudariti, da vaše vprašanje razumem predvsem kot poziv vladnim uradnikom, raziskovalcem in zdravstvenemu sistemu, da vsem državljanom zagotovijo etična cepiva. V ta namen so slovenski škofje v svoji nedavni izjavi poudarili, da imamo vsi pravico do etično ustreznih cepiv, prav tako pa imamo pravico, da se cepimo ter s tem zaščitimo svoje zdravje in zdravje tistih, ki so v naši družbi najbolj izpostavljeni, to pa so starejši, bolni in zdravstveni delavci.
STREHOVEC dr. Tadej. (Pisma). Ognjišče, 2021, leto 57, št. 2, str 30-31.