Zahvala ob dvajsetletnici skupnega življenja

Dvajset let po slovesni zaobljubi, ko sem se s svetim strahom in čutom odgovornosti odločil, da vzamem tebe, prelepo dekle, za ženo, da ti bom v oporo in pomoč, čutim potrebo, da zapišem nekaj razmišljanj o krščanskem zakonu. Prav tako kot človek, je tudi zakonska zveza Božja mojstrovina. Sreča življenja zakoncev in družine je kot zavarovalna polica brez jamstva. To polico si piše vsak sam. Zveza med možem in ženo je zame splet odnosov, povezano z odpovedjo in premagovanjem, kar samo po sebi ni osrečujoče, je pa pot do sreče. To je šola za vzgojo srca, šola medsebojnega spoštovanja in tudi priložnost za razvoj darov in sposobnosti partnerjev, ki bi jih kot posamezniki morda ne razvili.
Zakon je kot zakrament dar milosti, ki zakonca krepi za izpolnjevanje vsakdanjih dolžnosti, zlasti vzgoje otrok. Zunanja privlačnost in skladnost v nazorih sta pomembni, toda brez vere in zaupanja v Božjo pomoč ljubezen izgublja moč in odnos se izprazni. Tudi čustvena navezanost skladnost interesov ne zadoščata za trajno zvezo med zakoncema. Tudi spoštovanje in upoštevanje različnosti ne zagotavlja sreče. Samo milost vere povzdigne zvezo med možem in že v zakrament.
Zavedam se, da bi brez nje, ki je ob meni in z menoj že dvajset let, moje življenje povsem drugačno. In tudi manj srečno. Vedno bolj čutim, da je to, kar uživam, nezasluženi dar. Zato moram biti in tudi sem hvaležen Bogu in nebeški Materi za svojo ženo in za svoje tri otroke, kakor tudi za vse, kar sem ob njih doživel. Hvaležnost čutim tudi za preizkušnje, odpovedi in žrtve, ne samo za srečo in veselje, ki sem ju bil deležen v obilju. Zato lahko zapišem besedi srečen in zadovoljen.
Čutim potrebo, da vam zaupam tri “skrivnosti” srečnega zakona.
1. Čistost in zdržnost pred poroko naj bo porok zvestobe, iskrenega zaupanja in popolne predanosti partnerju. Svobodne ljubezni ni! Ljubezen je medsebojno darovanje svobodnih osebnosti.
2. Odkrit pogovor med možem in ženo, iskanje soglasja v zadevah, glede katerih se razhajata. Sprotno izglajevanje sporov in zamer. Sklenitev miru pred nočnim počitkom ali slovesom.
3. Molitev, zaupanje v Božje varstvo. Vzgoja otrok ne zase in v svoje veselje, ampak za samostojnost. Življenje, ki si ga tudi sam prejel od Boga po svojih starših, posreduješ svojim otrokom.
Približuje se nama jesen življenja. Ni me strah kot pred leti, kajti v teh dvajsetih letih skupnega življenja sva se naučila brati misli drug drugega ter si znova in znova podarjati drobne pozornosti in presenečenja. Zato ob tej obletnici nimam ne darila ne spominka, ampak samo besede, ki prihajajo iz srca: besede hvaležnosti, ki si mi jih ti, žena in mati najinih otrok, izvabljala od prvega srečanja in vsa ta leta. Hvaležen sem tudi sinovom, ki cenijo najino prizadevanje, da bi jih vzgojila v dobre ljudi in pokončne kristjane.
Toni

Vašemu pismu, dragi Toni, ni kaj dodati, saj ne zastavljate vprašanj, ampak opisujete svoje izkušnje ob zakonskem jubileju. Upam, da bo vaše razmišljanje za marsikoga navdih. Všeč mi je bil vaš poudarek, da zakon zakrament, po katerem vstopa Bog v življenje moža in žene ter blagoslavlja njuno skupno pot. Sami pravite, da bi bilo brez tega zakramenta skupno življenje osiromašeno. Morda to danes premalo poudarjamo. Govorimo o pomenu psihologije in razčlenjujemo odnose v zakonu s pomočjo raznih psiholoških metod – kar ni nič narobe, – pozabljamo pa na pomen zakramenta zakona. Številni mladi se ne odločajo več zanj. Morda tudi zato, ker je premalo pričevalcev o lepoti skupnega življenja v moči zakramenta svetega zakona.

RUSTJA, Božo. (Pisma). Ognjišče, 2021, leto 57, št. 10, str 36.