Kristjan spoštuje vse ljudi, tudi člane LGBT skupnosti

V življenju mnogih ljudi se kaže, da spoštujejo življenje, a le če jim je všeč spol, rasa, poklic, narodna pripadnost, politično prepričanje, socialni status, videz … In potem sprejmejo le ta življenja. Morali bi ceniti tudi LGBT, čeprav se z njimi ne strinjamo, da se poročijo in da posvojijo otroke. Čeprav človek ni po naših kriterijih, ga lahko imamo radi in ga vsaj razumemo, pozdravljamo in se z njim družimo. Ko bomo dosegali to, da moški ne bo vreden več, saj zasluži denar, od ženske, ki je doma z več otroki in je dobra gospodinja, bo v naši družbi bolje. Zares me žalosti, ko so nekateri ljudje bolj veseli, če se rodi fantek in ne punčka. To se sliši iz njihovih izjav! Fantku se govori, da je pameten, punčki pa, da je lepa. S tem mu sporočamo, da bo s svojo pametjo lahko dobro delal, zaslužil … kaj bo pa punčka počela v svojem življenju?
Če bi spoštovali vsako življenje, bi ljudje tudi raje živeli, ne bi delali samomorov, bili nasilni, zasvojeni … In da se v družbi in tudi v Cerkvi ne bi delili na pomembne, priljubljene in koristne in potem vse druge, ki so odveč. Delajmo za spoštovanje vsakega življenja in bodimo proti evtanaziji. Tudi bolniki imajo življenje. Želim veliko uspeha pri vašem delu.
Tadeja

V svojem pismu poudarjate misel, da krščanska ljubezen ne izključuje nikogar. Taka je Kristusova zapoved. Tudi njegova ljubezen se ni ustavljala pred nikomer. Svojemu izdajalcu je med zadnjo večerjo umil noge, čeprav je vedel, da ga bo izdal. Podobno je ravnal tudi z apostolom Petrom, ki ga je kmalu zatem zatajil. Krščanstvo se po (univerzalni) ljubezni do vseh razlikuje od drugih verstev in nazorov. Judje so zapoved ljubezni do bližnjega razlagali tako, da ljubijo pripadnike svojega naroda. Antičnim Grkom s sicer visoko razviti etiko ni bilo treba ljubiti sužnjev. Kristjan pa ljubi tudi te in vse ljudi. To poudarjate tudi vi in dajete nekatere konkretne primere.
Morda bo kdo ob bralcev z začudenjem prebral, da kristjan spoštuje in ljubi tudi pripadnike LGBT skupnosti, kakor ste vi zapisali. Zlasti med ljudmi, oddaljenimi od Cerkve velja prepričanje, da Cerkev “anatemizira” (obsoja) te skupine ljudi. Pa to ne drži. Papež Frančišek je 10. avgusta letos – ne prvič – sprejel skupino transspolnih oseb. S to skupino je sprejel tudi duhovnika in redovnico, ki se ukvarjata z njimi. Seveda papež Frančišek, ki ga nekateri radi označujejo za revolucionarja, ni ravnal čisto nič ‘revolucionarno’, ampak je samo izpolnjeval učenje Katekizma katoliške Cerkve z leta 1993, kjer o istospolno usmerjenih ljudeh med drugim piše takole: »Niso si sami izbrali svojega homoseksualnega stanja: za večino od njih pomeni to stanje preizkušnjo. Sprejemati jih je treba s spoštovanjem, sočutjem in obzirnostjo. V razumevanju do njih se bomo izognili slehernemu znamenju krivičnega zapostavljanja« (KKC 2358). Isti Jezusov nauk, ki nas uči spoštovanja do vseh ljudi, tudi do homoseksualno usmerjenih, pa nam tudi naroča, da se vsi izogibamo slabega in greha. »Ti ljudje so poklicani, da v svojem življenju uresničujejo Božjo voljo in če so kristjani, da združujejo z Gospodovo žrtvijo na križu tiste težave, na katere lahko naletijo zaradi svojega stanja« (KKC 2358); »Homoseksualne osebe so poklicane k čistosti« (KKC 2359). Kar velja za greh, je greh za vse, tudi za ljudi z istospolnimi nagnjenji.
Prav tako ni v krščanstvu prostora za rasizem. Nekateri bi sicer tudi to radi podtaknili krščanstvu in morda so v zgodovini bili kristjani, ki so se pregrešili proti temu, a Jezusov nauk in pozneje nauk Cerkve je jasen: vsak človek ima svoje dostojanstvo ne glede na barvo kože. Kristus je Odrešenik vseh ljudi. Mimogrede tudi Kristus je bil kot semit nekoliko temnejše polti. Zanimivo je, da je v prvi Cerkvi veljal za največji božični praznik Gospodovo razglašenje, ki ga imenujemo tudi sveti trije kralji, ko se je novorojeni Odrešenik razodel predstavnikom tujih narodov. Dejstvo, da je Kristus Odrešenik vseh narodov, se je prvi Cerkvi zdelo tako pomembno, da je ta praznik imela za prvi in glavni božični praznik. Prej so praznovali ta praznik kot božič. Zato lahko občudujemo ljudsko domišljijo, ki je modre z Vzhoda upodabljala kot tri kralje različnih polti (belega, črnega in rumenega), da bi pokazala, da je Jezus Odrešenik vseh ras in so pripadniki vseh ras enaki pred njim. Prav tako iz zgodovine poznamo primere, ko so se svetniki in drugi ljudje v Cerkvi zavzemali za pravice pripadnikov ne belih ras.
Prav tako v krščanskem učenju ni osnove za več ali manj vrednost katerega od spolov. »Vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa. Ni ne Juda ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu« (Gal 3,27-28), strne krščansko misel o enakopravnosti spolov sv. Pavel. Enakopravnost pa ne pomeni, da med moškim in žensko ni razlik in da si danes lahko enega spola, jutri pa drugega. Tudi ni različnost spolov nekaj slabega, ampak je v Božji zamisli, da je Bog ustvaril moža in ženo, kakor izhaja iz prvih poglavij Svetega pisma in je to izrecno potrdil Kristus: »Na začetku stvarjenja ju je Bog ustvaril kot moža in ženo« (Mt 10,6). Na koncu naštevate še nekaj tem, o katerih pa smo v Ognjišču že pisali (zasvojenost, evtanazija, samomor…), lahko pa se strinjamo ne samo z vašo trditvijo, da če “bi ljudje spoštovali vsako življenje, bi ljudje tudi raje živeli” in dodajamo, da bi še raje živeli, če bi se v celoti držali Kristusovega nauka.

B. Rustja, Pisma, v: Ognjišče 9 (2022), 36-37.