Kdaj je cerkveni zakon neveljaven?

Spoštovani. Potrebovala bi samo eno razlago. Kdaj, oz. kateri dogodki morajo nastopiti, da lahko rečemo, da si razdrl zakon, oz. da ga nisi.

Vnaprej hvala za odgovor in še naprej tako uspešno snovanje in ustvarjanje tega mesečnika, ki nam je v tistih časih ... bila edina revija in prebujala v nas nova spoznanja in vedenja o sebi in okolju. Vse dobro želim!

Mirjam

Zahvaljujem se za vaše pismo in vprašanje. Sprašujete za razloge, da lahko rečemo, da se je zakon razdrl? Sklepam, da vas zanimajo predvsem razlogi za ničnost zakonske zveze. Vprašanje je zelo umestno, saj se vsako leto civilno razveže veliko zakonov. Cerkvena sodišča pa raziskujejo, ali je bil zakon veljavno sklenjen ali ne. Če zakon ni bil veljavno sklenjen, se razglasi njegova ničnost. To pomeni, da sta zakonca prosta in se lahko (ponovno) prvič veljavno poročita.

V Sloveniji se z vprašanjem ničnosti zakonske zveze ukvarjata dve cerkveni sodišči, v Ljubljani in Mariboru. Vsaka nadškofija ima za svojo cerkveno pokrajino svoje sodišče. Tako se verniki, ki spadajo v ljubljansko nadškofijo ali v škofijo Koper in Novo mesto, obračajo na ljubljansko sodišče. Podobno pa se verniki, ki spadajo v mariborsko nadškofijo ali v škofiji Celje in Murska Sobota, obračajo na mariborsko sodišče. Sodniki na obeh sodiščih so strokovnjaki s področja cerkvenega prava in skušajo vernikom v čim krajšem času ogovoriti na zastavljena vprašanja.

Ničnost zakonske zveze pomeni, da cerkveni zakon nikoli ni bil veljavno sklenjen in je torej ničen. Razlogov za ničnost zakonske zveze je zelo veliko. Veliko zakonov je ničnih zato, ker eden od zakoncev ali pa oba nista bila dovolj osebno zrela za poroko. V tem primeru govorimo o zakonski nezrelosti in nesposobnosti za zakon. Kar nekaj zakonov se sklene zaradi sile in strahu. Če je kdo prisiljen v zakon, potem je zakon neveljaven. Pogosto zakonci navajajo, da jih je v zakon silil kdo od staršev, nepričakovana nosečnost, včasih pa tudi kakšen župnik, ker v župniji noče imeti ljudi, ki kar tako skupaj živijo. Zakon je neveljavno sklenjen tudi takrat, če se eden od zakoncev ali pa oba zavestno odloči, da v zakonu ne bo imel otrok, če nasprotuje verski vzgoji otrok oz. če zakon sklene samo zato, da bi se dobro imel. Nič pa ne naredi za veselje in dobro počutje svojega partnerja in otrok. V zadnjem času pa se na seznam za ničnost zakona uvrščajo nekateri čisto novi razlogi, kot je na primer verska nestrpnost, nevera, navdušenje za novodobna verstva, grožnje s samomorom in podobno. Razlogov za ničnost zakonske zveze je res zelo veliko. Naštel sem najbolj izzivalne. Če vas zanimajo še drugi razlogi, potem vam svetujem, da si priskrbite kakšno strokovno knjigo, kjer so vsi ničnostni razlogi natančno opisani. V zvezi s tem vam priporočam knjigo Izgubljeni prstan, ki je pred kratkim izšla pri Slomškovi založbi.

Kot sem že zapisal, ničnost zakona pomeni, da zakon nikoli ni bil veljavno sklenjen. Tako sodbo morata dati dve sodišči. Zakonec, ki prosi cerkvenega sodnika za pomoč pri ugotavljanju ničnosti zakona, dobi tudi natančna navodila, kako se vodi cerkveni postopek. Običajno se cerkveni postopek začne po enem letu odkar je nekdo vložil svojo prošnjo na cerkveno sodišče. Ko pa se postopek začne, potem tudi postopek na dveh sodiščih traja eno leto. Sklep sodbe sodišča se zapiše v knjige, kjer je bil zakonec krščen in se je poročil. So primeri, ko zakonca zaradi razpada zakonske zveze več ne govorita oz. ne želita imeti več nobenega stika. Tudi v takih primerih sodnik zelo obzirno zbira potrebne podatke in v času ničnostnega postopka nikoli ne sooča zakonca. Vsak zakonec ima pravico, da pošteno in po pravici predstavi svoj pogled na zakonsko zvezo. Otroci običajno niso klicani za priče. Ohranijo pa pravico, da se še naprej imenujejo zakonski, tudi če sodišče ugotovi, da je zakonska zveza njihovih staršev postala nična.

Civilno razvezani verniki so, kljub razpadu zakonske zveze, še naprej člani oltarnega občestva. Cerkev jih vabi, naj zvesto obiskujejo sveto mašo, molijo in delajo dobra dela. So polnopravni člani Cerkve in jih zaradi civilne ločitve ne zadene nobena cerkvena kazen. Če niso sklenili nove civilne poroke in z nikomer ne živijo na način zakona, lahko še naprej prejemajo vse zakramente, še posebej spoved in obhajilo. Prav tako lahko opravljajo najrazličnejše cerkvene službe (so ključarji ali člani župnijskega pastoralnega sveta). Duhovniki naj bi imeli za take vernike posebno skrb. Pomagali naj bi jim z dobrimi nasveti, še posebej takrat, ko se odločajo za novo zakonsko zvezo.

SLATINEK, Stanislav. Kdaj je cerkveni zakon neveljaven. (Pisma). Ognjišče, 2014, leto 50, št. 10, str. 72-73.