Ali ga vidite kot očeta svojih otrok, ki ljubi njihovo mamo?

Sem študentka, stara 22, let pred mano je še nekaj izpitov in diploma. Izhajam iz verne in složne družine. Mogoče se vam moj problem ne bo zdel ne vem kakšen, vendar zame je. Moj težava je, da imam fanta, s katerim sva skupaj že pet let. Imava se rada, pri njem doma gradiva/gradi hišo,stanujeva ločeno. Vendar dobivam vse manj pozornosti od njega, pravi samo, naj 'šparam' in 'šparam' za hišo, kupila sva že ploščice za hišo in tukaj se začnejo težave! Kako rada bi mu povedala, da bi rada še kaj več odnesla od življenja, ne samo da visiva doma med vikendom in gledava televizijo. Za vse mu je škoda denarja, že sedaj mi je rekel, naj kar kmalu začnem delati, da bom kupila kaj za hišo. Na faksu se imam fino, družina je tudi v redu, hodimo k maši...moj fant pa noče hoditi k maši. Tudi zaradi tega mi je hudo. Rada bi, da bi mi posvečal več pozornosti. Kamorkoli hočem iti, mu je brez veze. Ne znam več naprej, nimam srca, da bi ga zapustila, saj ga imam nadvse rada, ker je drugače priden in marljiv fant.

Mogoče boste rekli, kaj pa potem hočem, vendar je težko, ko se mi srce para, da bi ga mogla zapustiti, čeprav mi tudi prijateljice in starši govorijo, da ko bom z njim, bom lahko samo delala. Preprosto ne razume, da si želim še kaj videti, doživeti.

Zadnjič sem mu rekla, da se je treba za ljubezen truditi, on pa pravi, da to jemlje samoumevno. Ne vem, kako naprej. Ko začnem govoriti, kakšen je in ga malo okaram, pa zmeraj pogovor obrne tako, da sem jaz kriva. Konci tedna so zame z njim kdaj lepi, kdaj pa bi si želela, da se ne bi nikoli spoznala. Večeri ob koncih tedna so zame solze v potokih, za katere vem le jaz in Bog, ki mu zaupam. To je moj prvi fant, rada ga imam, vendar preprosto ne vem, kako naprej.

Vem da v življenju veliko, veliko hujših stvari, vendar mene je to pripeljalo do tega, da ne vem, kaj naj storim.

Milena

Hvala za vaše vprašanje. Razmišljam o tem, kar ste napisali in se poskušam vživeti v vas in vaše vprašanje. Na eni strani skupno načrtovanje prihodnosti, na drugi dvomi in strah. Kaj prevlada? V tem materialnem svetu bi veliko ljudi najprej pomislilo na hišo, na to, da bosta kmalu ustvarila skupno prebivališče in na zadovoljstvo ob tem, da si bosta ustvarila materialno podlago za skupno življenje. Tisti senzibilni, ki razumejo skupnost dveh zrelih ljudi ne samo v materialnih dobrinah, pa se bodo vprašali, ali bo to prebivališče tudi dom? Za to, da hiša postane dom, je potrebno še kaj več kot ploščice. V vašem vprašanju se bolečina skriva v nerazumevanju fanta za vaše občutke, dileme in dvome ter na nezmožnosti, da zgladita razlike. Prebral sem, da vas fant ne razume, da je zanj ljubezen nekaj samoumevnega, da ste za marsikaj krivi in podobno. Morda je od vsega, kar ste napisali, najbolj zaskrbljujoče to, da vaši poskusi, da bi se pogovorili z njim, ne obrodijo sadov. Nič ni narobe, če se v življenju zgodi, da s partnerjem nimamo skladnih pogledov na določeno stvar. Par, ki spoštuje drug drugega, neskladje vzame kot možnost, da se poenotita, da se preko ljubezni, zaupanja in pogovora prebijeta naprej. Občutek za drugega, za njegove dileme in strahove je enako del skupnosti, kot je skupno varčevanje in skupna gradnja materialnega sveta.

Druga stvar, ki jo omenjate in je zaskrbljujoča, je ta, da čez vikend visita doma in gledata televizijo. Razlog za to, da ne gresta ven je po partnerjevem mnenju ta, da je treba varčevati. Ne vem, kako preživljata prosti čas, toda tega je mogoče preživljati tudi tako, da med tem ne zapravljamo denarja. Ljudje so lahko zelo delavni, pridni in marljivi, toda to je le nekaj razlogov, zakaj so nam lahko všeč, ali razlogov za to, da smo z njimi. Medsebojno spoštovanje pomeni tudi razumeti partnerjevo stisko in stopiti korak k njemu, mu nameniti pozornost in pokazati, kako pomemben nam je.

Mlada dekleta, ki so v dilemi, ali je fant, s katerim so skupaj, pravi, običajno vprašam, ali ga lahko vidijo kot očeta svojih otrok? Ali ga v svojem srcu vidijo, kako otroka pestuje, kako se z njim igra in ga pelje v vrtec? Ali ga vidijo kot očeta, ki ljubi njegovo mamo, ji izkazuje spoštovanje in pozornost? Kako vi odgovorite na ta vprašanja, je pomembnejše od nasveta, ki vam ga lahko da kdorkoli; psiholog, prijatelj ali starši. Zdi se, kot da vi že veste odgovore na svoja vprašanja, ki ste jih postavili v pismu, a vas je tega odgovora strah. Odločitev, ki jo boste sprejeli, naj vključuje vaša čustva, vaše vrednote in občutek, kaj si vi od partnerstva želite. Pogosto so prave odločitve težke. Mir v duši bo tisti, ki vam bo povedal, da ste na pravi poti.

Aleksander Zadel