Nečaku je vse, kar je povezano z birmo, odveč

Kar nekako sem slutila, da me bo nečak prosil za birmansko botro. Bila sem zelo vesela, ker ga imam resnično rada. Počasi pa moje navdušenje nad tem poslanstvom bledi. Živiva v isti župniji in se srečujeva pri nedeljski maši. Fant je vseh birmanskih priprav naveličan in samo še odšteva dneve do birme. Tudi na duhovne vaje je šel z odporom, čeprav mu je starejša sestra razložila, da je to zelo prijeten vikend, ki ga oblikujejo mladi animatorji. Vse, kar je povezano z birmo, mu je odveč. Pravi, da če mu mami ne bi toliko težila, bi že davno prenehal hoditi v cerkev in k verouku. Maša je največji dolgčas. Če bi sedel doma in gledal v zid, ne bi bilo tako dolgočasno. Naš župnik vztraja, da so birmanci ministranti. Nečak sicer gre ministrirat, vendar se vedno postavi zadnji v vrsto, tako da strežejo drugi. Vedno, ko se pogovarjava o birmi, veri, cerkvi in zakramentih, mu razložim, kaj vera pomeni meni. Večkrat mu po maši razložim, kaj je bilo meni zanimivo v berilu, evangeliju ali pridigi. Povem mu, kaj sem jaz odnesla od bogoslužja, kako se da konkretno uporabiti božjo besedo v življenju. Vendar se vedno samo nasmehne in reče, da je meni pač lahko, ker verjamem v te stvari. Bojim se, da bo na dan birme zadnjič v cerkvi. Vem da je fant v letih, ko ga zanima vse drugo, samo duhovno življenje ne. Ne vem, kako naj ga prepričam, da se z birmo vse šele začne, ne pa konča, tako kot on misli. Tudi njegova družina obišče cerkev samo za božič in veliko noč, tako da fant nekega dobrega zgleda doma nima. Ne vem več, kako naj mu približam verske vrednote, da ne bom preveč vsiljiva in bo dobil še večji odpor.
Ivica

V dneh, ko boste dobili v roke to Ognjišče, bodo v številnih župnijah birme – marsikje so tudi že bile – in marsikateri birmanec bi izrekel podobne besede kot vaš nečak, da je maša dolgočasna, da mu je vera brez veze, da njegovi starši ne gredo v cerkev, razen za veliko noč in božič ... Ne bi jih pa veliko moglo reči, da imajo tako botro, kot jo ima vaš nečak. Botro, ki ji je mar vera njenega birmanca. To zelo cenim pri vas in občudujem vaš trud, da bi fantu približali vero.

Kot izhaja iz vašega pisma, se pogovarjate z nečakom. Tudi poslušati vas je pripravljen. Seveda bi bilo preveč pričakovati, da bi vam bo po nekaj pogovorih pritrdil in dal vam prav, uspeh je že, da vam prisluhne. Lepo je, da mu posvečate čas in pozornost. Najbrž se osebno z njim nima časa pogovarjati duhovnik. Najbrž bi mu fant tudi ne prisluhnil. Če mu duhovnik reče, da Bog je in da vera nekaj pomeni, bi to sprejel kot nekaj običajnega: Duhovnik pač mora tako govoriti. Če mu rečete vi, ki niste duhovnik, mu da gotovo misliti. Morda vam tega ne prizna, a besede, ki mu jih prijazno namenite, sedejo v njegovo notranjost. Bog ve, kdaj se jih bo spomnil! Najbrž ne takoj. Morda bo po birmi tudi prenehal hoditi k maši – pri tem bo žal posnemal samo zgled svojih staršev – , a bodite prepričani, da vseh vaših besed, vaše prijaznosti in sprejemanja ne bo pozabil. Nesel jih bo v življenje. Morda se bo vaših besed in še bolj vašega zgleda spomnil, ko ga bo življenje pritisnilo k tlom, ko bo razočaran, ko ga bo zadela bolezen, ko bo doživel krivico ... Povejte mu, kaj pomeni vera v takih trenutkih! Obenem ga povabite, da se v takih trenutkih lahko zateče k vam. Če vam zaupa, je zelo verjetno, da se bo zatekel.

Kristjani imamo namreč še eno orožje, ki ga drugi nimajo – molitev. Kolikokrat se čutimo pred nalogami v življenju nemočni, zdi se nam, da ne moremo nič storiti, lahko pa molimo in se mirno trudimo po svojih močeh. Molitev dela čudeže. Velikokrat ne takoj, ampak je treba počakati leta ali desetletja. Veliko ljudi bi vam znalo povedati svojo izkušnjo, kako je bila vztrajna molitev uslišana. V nekaterih župnijah imajo birmanci poleg 'običajnega' botra še duhovnega botra. Ta moli zanj. Vi ste lahko dvojni boter v eni osebi. Tudi vi molite za svojega birmanca. Darujte zanj svoje trpljenje in žrtve Bogu.

Junijski številki Ognjišča je bila priložena posebna ponudba za obdarovanje ob preje mu zakramentov, v kateri predstavljamo tudi knjige in druga darila, zlasti pakete, za zakramente, med drugim tudi birme. Morda boste med temi knjigami našli tudi kakšno, primerno za vašega nečaka. Knjiga duhovne vsebine pa je lepo in koristno darilo. Nekateri odgovorijo, da poznajo mladega človeka in vedo, da knjig ne bere. Gotovo jih ne bo bral, če mu jih ne bomo poklonili. Če mu jih bomo, obstaja že več možnosti, da jih bo bral. Lahko pa bo knjigo vzel v roke, ko bo potreboval določen nasvet, odgovor na življenjsko vprašanje. Bog ima svoje načrte in zna tudi s krivimi črtami pisati ravno. Tudi v primeru vašega nečaka. Prepričan sem, da imate v tem načrtu vi pomembno mesto.

RUSTJA, Božo. (Pisma), Ognjišče, 2015, leto 51, št. 6, str. 72-74.