Ima Cerkev posebno stališče do facebooka?

Zanima me, kaj mislite o pojavu facebooka? Ali je za kristjana to dobra ali slaba stvar? Zanima me tudi, če je Cerkev v zadnjem času oblikovala kakšno posebno stališče v zvezi s tem pojavom?

Mare

Zanimivo je, da od časa do časa dobim kakšno pismo, v katerem ljudje sprašujejo o stališču Cerkve do točno določene stvari. Podobno kot vi sedaj sprašujete, ali je Cerkev izoblikovala posebno stališče v zvezi s facebookom (FB). Ni ga, kakor ni oblikovala posebnega stališča do hladilnikov, pralnih strojev in vrste drugih stvari. Seveda ne gre primerjati hladilnika s FB, saj se močno razlikujeta, a vendar je nemogoče, da bi Cerkev izoblikovala stališče do vsega, kaj je in kar se novega pojavlja. Lep primer za to je Youcat – Katekizem za mlade, ki je izšel leta 2011, pa v njem ni niti besede o FB. Pa gre za enega zadnjih katekizmov! Poleg tega je še namenjen mladim, ki največ uporabljajo računalnike in so največ na FB. Katekizem za mlade pa namenja kar nekaj prostora odnosu kristjana do medijev, tudi do interneta, in govori tudi o zasvojenosti z njimi in tu bi lahko povlekli nekaj smernic za kristjanov odnos do FB.

Odnos Cerkve do medijev je pozitiven. Tak odnos so zagovarjali že papeži prejšnjega stoletja, Cerkev ga je na jasen način izrazila v enem prvih dokumentov drugega vatikanskega cerkvenega zbora – v Odloku o sredstvih družbenega obveščanja. Latinski naslov tega odloka (latinski naslovi cerkvenih dokumentov so preprosto prve besede, s katerimi se dokument začne) nosi naslov Inter mirifica, kar pomeni: »Med čudovitimi iznajdbami tehnike .... Cerkev s posebno materinsko skrbjo sprejema tiste, ki se obračajo v prvi vrsti na človekovega duha in so odprle nova pota za lahko in hitro sporočanje vsakovrstnih vesti, misli in smernic (O 1).« Med te ‘čudovite iznajdbe’ dokument (nastal je leta 1963) prišteva: film, radio, televizijo in druga podobna sredstva. Ta pozitivni odnos je Cerkev ohranila tudi v drugih poznejših dokumentih in ga raztegnila tudi na internet. O tem je leta 2002 izdala dva dokumenta: Cerkev in internet ter Etika na internetu. Oba imamo, kakor večino drugih dokumentov o medijih, tudi v slovenskem prevodu.

Seveda pa pozitiven odnos do medijev in do interneta ne pomeni, da je vse dobro, kar se tam pojavlja. Tudi o tem Cerkev izrecno govori v svojih dokumentih. Opozarja na pasti in nevarnosti. Te so pri novih medijih še večje.

Ta odnos lahko nanesemo tudi na FB. Lahko je to pozitivna stvar. Ljudje se obveščajo, sporočajo svoje misli, širijo optimizem, pogum, veselje in vse to delijo s prijatelji na FB. Neki starejši (!) duhovnik je dejal, da takrat, ko da obvestilo za ministrantsko srečanje na FB, se ga udeleži več ministrantov kot sicer. Preprosto je šel tja, kjer so mladi in jim sporočil novico. Tudi sam sem na FB in že večkrat doživel, da sem po kakšni objavi dobil odziv, v katerem se mi je kdo zahvalil, da sem objavil neko misel. Jurij Paljk, urednik zamejskega katoliškega tednika Novi glas, se mi je zahvalil, da sem na FB, kamor sicer po njegovih besedah hodi malo duhovnikov, je pa veliko drugih ljudi. Treba pa je iti tja, kjer so ljudje. Zato je sv. Janez Pavel II. delo kristjanov v medijih primerjal nastopu apostola Pavla na atenskem Areopagu. Šlo je za kraj, kamor so hodili ljudje takratnega časa in predstavljali svoje ideje. Tam jih je kritična javnost lahko sprejela ali pa zavrgla. Apostol je šel tja, da bi ‘predstavil’ krščansko sporočilo, čeprav je bilo težko iti in je tvegal, da bo doživel poraz. Res je, da so poslušalci zavrgli njegovo sporočilo o Kristusovem vstajenju, a poskušal je in šel oznanjat tja, kjer je bilo težko in tja, kjer so bili ljudje. Zato tudi pravi kristjan ne bo bežal pred FB, ampak bo tudi tam pogumno spregovoril. Tudi o svoji veri. Je pa žalostno, da nekateri ljudje, ki se imajo za kristjane, na svojem FB profilu objavljajo mnenja in sporočila ali pa jih delijo, ki ne odražajo krščanskega čutenja in prepričanja.

Zanimivo je, da eden prvih cerkveni dokumentov, ki omenja internet Za pastoralo kulture, že kritično spregovori o tem novem mediju: »Izguba specifične teže informacij, izenačevanje sporočil, skrčenih v golo informacijo, ... svarilen učinek, kar zadeva navezovanja osebnih stikov ...« Zato lepo pravi: »Tako kot vsa nova tehnika tudi ta še kako vzbuja strahove, ki jih na žalost utemeljujejo zlorabe in zahteva nenehno budnost.« Tudi sv. Janez Pavel II. je spregovoril o nevarnostih interneta v posebnem pismu za svetovni dan sredstev družbenega obveščanja leta 2002. Kdor opazuje družbo, bo vedel, da so ta opozorila zelo na mestu. Ali nismo priče zasvojenostim, tudi težkim, z internetom? Ali ne krožijo na njem, poleg dobrih stvari, tudi nestrpnost, sovraštvo, nemoralnost ... ? Ali ni nevarnost, da se sodobni človek ‘zabubi’ pred računalnik in pozabi na potrebe drugih ljudi in postaja vse bolj samozadosten in sebičen? Ali ni nevarnost, da zaradi prevelike uporabe interneta trpijo družinski in zakonski odnosi? Slednji tudi zaradi lahke dostopnosti pornografije na svetovnem spletu. Še bi se lahko spraševali, a je modremu dovolj, da bo spoznal, da ima internet tudi slabe plati in se v njem skrivajo tudi nevarnosti. Kar velja za internet, v mnogočem velja tudi za FB. Lahko je koristen in ga uporabimo za dobro, ob napačni in preveliki uporabi pa nas zasužnjuje in postajamo odvisni od njega in podlegamo slabim vplivom, ki jih lahko ima. Toliko bolj to velja za mladega človeka, ki še ni kritičen in še gradi svojo osebnost in je zato še bolj dovzeten za vplive. Žal tudi slabe.

Božo Rustja