Bioenergija in ‘čudežni’ zdravilci

Zanima me ali je kristjanom obisk pri bioenergetiku prepovedan oziroma ali je to proti božji volji? Je tak obisk greh?
Pavle
Na zastavljeno vprašanje ne bom odgovoril preprosto z da ali ne, saj je preveč aktualno in tudi zapleteno. Raje poskušajmo na to temo skupaj razmišljati. Ali je pri posamezniku nekaj greh, pa prepustimo pogovoru pri spovedi.
Nekoč je bilo govorjenje o raznih kozmičnih in življenjskih (bio) energijah v domeni okultistov in hermetistov. Tu je torej izvor. Danes pa je postala tako imenovana bioenergija izjemno moderna in se kar množično z njo ukvarjajo in k njej zatekajo. V sedanji obliki spada med ‘novodobske’ pojave. Vse polno je samozvanih zdravilcev, ki pravijo, da z bioenergijo zdravijo tako telesne kot duševne in včasih celo duhovne težave. Množičnost je nesporno produkt naravnost obsedenosti mnogih ljudi z zdravjem, ki dobiva naravnost kultne razsežnosti. Če upoštevamo nesporno dejstvo, da že prepričanje, da nekdo pomaga s svojo ‘energijo’, more ozdravljati po principu (avto)sugestije ali velikega pričakovanja (in komur medicina ne more več pomagati, se gotovo odpre vsem drugim možnostim, čeprav niso razumsko razvidne), potem ni težko razumeti, da pride do resničnih ozdravljenj, ki potem še povečajo ‘sloves’ določenega zdravilca in to spet daje ljudem še večje zaupanje vanj. Poznam primere, ko je bioenergetik direktno nagovarjal svoje paciente, da morajo vanj bolj zaupati kot v Jezusa Kristusa, če želijo, da jim bo lahko pomagal. In v stiski marsikdo v sebi to tudi naredi. Drugi pa Jezusa in Marijo ter svetnike naravnost uporabljajo, da si z njihovo pomočjo pridobijo zaupanje. Nesporno je pa tudi dejstvo, da ni nobene povsem razvidne razlage; tudi ta z avtosugestijo je nejasna in ostaja v mejah paranormalnega.

Kaj je bioenergija?
Govorjenje o raznih energijah je zelo splošno in se pod tem imenom skrivajo zelo različne razlage, ki ostajajo nepreverljive. V ozadju so skrita najrazličnejša pojmovanja o obstoju sveta in človeka ter celotnega kozmosa, ki si tudi nasprotujejo in niso v skladu z biblično-krščanskim razodetjem o stvarjenju in Stvarniku. Mnogi govorijo o bio-energiji, a ko jih vprašaš, kaj to je, na kaj pri tem mislijo, nimajo jasnega odgovora. Enotne definicije bioenergije ni. Če je to ‘energija’, nam fiziki povedo, da je to oblika materije; gre torej za materialno in ne duhovno resničnost. Poznamo več oblik energij, ki se lahko spreminjajo. Res pa je, da verjetno še ne poznamo vseh, ki pa že obstajajo, in da je kdo lahko bolj občutljiv na te vrste energij ter jih na neki način zaznava. Atomska energija je obstajala, ko je še nismo poznali, in je tudi takrat vplivala na nas. Če je bioenergija torej v tem redu, gre pač za neko terapijo z materijo v obliki energije.
Če pa kdo daje poudarek na ‘bio(s)’ – kar pomeni življenje – potem to pomeni, da ta bioenergetik drugim daje življenje. V tem primeru pa je to nekrščansko pojmovanje, saj stoji v ozadju neka drugačna predstava sveta, človeka in boga; v takšni predstavi ni prostora za osebnega Boga, kakor je krščanski Bog. Takšne so večinoma vzhodne religiozne predstave, kjer je bog nekaj vseobsegajočega, kozmični bog, celota in harmonija vsega. In ta vesoljska ‘energija’ naj bi se pretakala tudi v človeku po določenih kanalih in meridianih, v presečiščih pa nastajajo posebni centri, čakre. In kadar ti ‘kanali’ niso pretočni za to vesoljsko ali življenjsko ali kako drugače imenovano energijo, je to za človeka slabo, ker ni v sozvočju z vsem vesoljem, z božjim. Zaradi tega nastajajo razne bolezni ali motnje na različnih področjih. Rešitev je seveda preprosto v tem, da ti nekdo te kanale odpre. To je povsem drugačen pogled na svet, vsekakor pogled, ki ni v skladu s krščanskim razodetjem, ki pa tudi v ničemer ni dokazljiv. Krščanski bioenergetik ali drug alternativec, ki bi tako razlagal učinke svojega delovanja, v tej razlagi ni več kristjan. To pa lahko postane nevarno za tistega, ki pride k njemu po pomoč in je kristjan, ker lahko začne v te razlage verjeti in tako počasi krščansko razodetje Boga zamenja za drugo. Ker pa smo prepričani, da je krščansko razodetje Boga najvišje razodetje, bi to pomenilo, da je ta človek sprejel neko nižjo podobo boga in se s tem po svetopisemskem pojmovanju odločil za idolatrijo. Vprašanje bioenergije je torej zelo težko, saj bi nekdo, ki bi si pripisoval moč nad življenjem, zasedel mesto Boga. Pa smo spet na začetku svetega pisma, kjer sta Adam in Eva hotela biti kakor Bog. To pa ustvarjenemu človeku seveda nikoli ne more uspeti.

Medsebojni vpliv ljudi
Po drugi strani pa je spet splošna izkušnja, da ljudje vplivamo drug na drugega, eni tako, drugi drugače.
Za krščanstvo velja, da priznava pozitivne vplive med osebami, ki jih prinašajo spontani stiki. Takšni pojavi so preprosto lahko obogatitev vsakdanjega življenja, nikakor pa niso rešitev vseh težav. Treba pa je biti seznanjen tudi z možnimi negativnimi posledicami tako spontanih kot hotenih vplivanj drug na drugega, saj nam dogajanja pri tem še niso razvidna in se je treba pri tem ‘odpirati’, nekako na pamet, neznanim silam. Kljub rečenemu pa se najdejo posamezni primeri, v katerih določena oseba, obdarjena z močmi, le-te uporablja s takšno držo poslušnosti Bogu in v resnični službi bližnjim, da je mogoče v njem prepoznati vlogo ‘usmiljenega Samarijana’ in mu ni treba prepovedati njegove karitativne dejavnosti. Takšen primer lahko po preverjanju prepoznamo za karizmatičnega.
Nikoli pa ne smemo zanemariti praktičnih ugotovitev, da je danes veliko število ‘bioenergetikov’ šarlatanov in prevarantov, ki so si privzeli ta naziv, da bi obogateli na račun lahkovernosti svojih žrtev. Po moje ni noben zdravilec, ki računa za svoje posredovanje, zanesljiv. Mnogi svoje ‘kliente’ prav navezujejo nase in jih ‘zdravijo’ samo za določeno obdobje, nato pa se morajo spet oglasiti pri njih in seveda spet plačati ali kupiti kakšne pripomočke. Osebno, in mnogi duhovniki me pri tem potrjujejo, pa poznam veliko primerov, ko je obisk pri bioenergetiku ali podobnem zdravilcu dolgoročno pomenil nekaj slabega za obiskovalca, tako na področju zdravja kot v njegovem duhovnem življenju. Zato raje svetujem vsakemu zelo veliko previdnost in zadržanost v odnosu do raznih ponudnikov bioenergetskega zdravljenja in preverjanja njihovih življenjskih drž.

A nekateri vendarle res ozdravijo
Postavi se vprašanje, kako da v nekaterih primerih ljudje res nenavadno ozdravijo, ko nič drugega ni pomagalo več? Alternativne metode ne delujejo vedno, včasih pa. Kako to razumeti? Odgovor je mogoče iskati v tri smeri. Prva smer bi bila karizma, a to v primeru, ko se je nekdo obrnil stran od Boga, verjetno ne pride v poštev. Karizma je namreč vedno izredni Božji dar, ki ga Sveti Duh po svoji presoji podeli posamezniku v dobro celotne skupnosti in ga cerkvena skupnost tudi preverja in potrjuje. Druga možnost je povsem naravna oblika zdravilnega učinka človekove bližine ali njegovega dotika. Za primer lahko imamo starše, za katere sem prepričan, da tudi nevede velikokrat ozdravijo svoje otroke, ko z ljubeznijo zanje skrbijo, jih ure in ure pestujejo in privijajo k sebi, tolažijo, božajo, so jim blizu ... To ni bioenergija, ampak so to enostavno oni v vsej svoji celovitosti materije in duha, ki z duhovno razsežnostjo ljubezni pozitivno delujejo tudi na telesno zdravje svojih otrok. Tretja smer iskanja odgovora pa je lahko tudi delovanje hudega duha. Tudi v tem primeru so lahko rezultati, ki jih vidimo, pozitivni, gledano samo na enem področju ali na kratek rok. Krščansko duhovno izkustvo pričuje o tem, da hudi duh velikokrat vstopa kot angel luči, izstopa pa vedno tak, kakršen v resnici je, z vsemi katastrofalnimi posledicami na vseh področjih, še najbolj pa na duhovnem: kot razdiralec, kot ubijalec, kot tisti, ki destruktivno deluje. Zato je vse pojave treba presojati dolgoročno, kajti na kratek rok se lahko motimo. Mimo Boga in brez Boga nihče ne more storiti nič zares trajno dobrega. Ni pa vsako navidezno dobro tudi zares celostno dobro za človeka. Tudi hudi duh lahko ozdravi nekoga na spektakularen način. Kasneje pa tak človek začne hudo trpeti na drugih področjih, pa tudi tam, kjer je bil ozdravljen, se lahko po začasnem izboljšanju stanje drastično, celo usodno, poslabša. Prav je, da smo previdni. Pri tem naj poudarim, da se eksorcisti in duhovniki, ki se posebej ukvarjajo z ljudmi v težavah, srečujejo predvsem z ljudmi, ki imajo negativne posledice po iskanju pomoči pri nekaterih alternativnih oblikah pomoči. Drugi, ki pa imajo pozitivno izkušnjo, se pa seveda najpogosteje ne izpostavljajo. S tem bi rad poudaril samo to, da ni treba imeti vsakega alternativnega zdravilca kar avtomatsko za orodje hudega duha, da pa je kljub temu potrebna velika previdnost in preizkušanje duhov, ker so nevarnosti nedvomno velike; prevarantov, ki želijo samo izprazniti denarnice, pa tudi veliko.
TURNŠEK, Marjan (Pisma) Ognjišče (2011) 09, str. 48