Strašna privlačnost sil zla

Ne vem zakaj, a že od nekdaj so me privlačile zgodbe, ki so govorile o stvareh onkraj, o demonskih silah, ki se jih sicer bojim, pa vendar me nekaj v meni vleče in hoče vedeti o njih več.
Bilo je pred približno 25 leti, ne spominjam se natančnega leta. V enem izmed tednikov so izhajali članki o satanistih pri nas. O tem se je do takrat zelo malo govorilo oz. skoraj nič.
Katere slavne Slovence bodo povezali s to združbo? Kdo so? Kje so? Kakšni so? So res tako nevarni za okolico? Na vsa ta vprašanja sem iskala odgovor v tistih člankih. Nekako težko sem čakala, da je bil teden naokrog in so nam malo odškrnili zaveso, ki je zakrivala to temno silo zla.
Potem se je začelo. Vsakič, ko sem na mizi videla nož, mi je prišla misel: “Primi nož in nekoga zabodi!”
Ustrašila sem se teh strašnih misli. Začela sem več moliti. Pa so bile zelo vztrajne, nisem se jih mogla rešiti. Skrivala sem nože pred sabo. Bala sem se sama sebe, nikomur nisem upala povedati. Upravičeno bi me imeli za noro in se me bali.
Nekega jutra, ko je mož že odšel v službo, starejši otrok pa v šolo, mala hčerka pa je še sladko spala, so bile te misli tako močne, agresivne, da se ne da povedati: “Pojdi in zabodi otroka!”
Začela sem se tresti, mrzel pot me je oblival. Padla sem na kolena, v rokah stiskala rožni venec in goreče molila pred Križanim v kotu sobe. Prosila sem, naj me obvaruje. Da ne bi storila nekaj tako strašnega. Dolgo sem molila, jokala, se tresla in potila. Potem sem se počasi umirila.
pismo 12 2016bZdaj vem, da je bil to napad hudega duha, njegov poskus, da me pridobi. Hvala Jezusu in njegovi materi Mariji! Prosila sem in sta me uslišala. Prosila sem vse svetnike, ki sem se jih spomnila, in pomagali so mi.
Čez nekaj dni smo šli na družinsko romanje na Brezje k Mariji Pomagaj. Spovednik mi je lepo svetoval, naj se izogibam takemu branju ali filmom s tako vsebino, ker sem očitno preveč dovzetna za to.
Zahvalila sem se Mariji. Ona je vedela za mojo strašno stisko in mi je ves čas stala ob strani. Sama se iz tega zla ne bi rešila. Upoštevala sem spovednikov nasvet. Mora je minila. Od takrat veliko molim za zdravo pamet, za božje varstvo pred hudim na duši in na telesu. Veliko berem duhovno bogate knjige npr. o življenju svetnikov, prebiram Sveto pismo ipd.
Bog me ni zapustil, angel varuh mi še stoji ob strani in me podpira. Moja duša je zdaj ozdravljena. Do kdaj, za koliko časa?
Vedno moram biti na preži, saj ne vemo, kdaj in kje bo hudi duh prinesel zlo v naše življenje. Saj piše v Petrovem pismu: »Trezni bodite in čuječi! Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče koga bi požrl. Uprite se mu trdni v veri!« (1Pt 5,8-9).
Bodimo previdni pri izbiri besed, ki jih bomo kakorkoli z branjem ali poslušanjem vsrkavali.
Neli


Hvala za vaše pričevanje ob napadu zla, ki ste ga doživljali v nekem trenutku svojega življenja, in ga sedaj delite z bralci Ognjišča. Vaše pismo pravzaprav ne zahteva odgovora, ga pa želim malo komentirati, da bi še bolj izstopili pomembni poudarki v njem, ki so lahko v pomoč mnogim, ki doživljajo kaj podobnega.
Prav takšne izkušnje so zelo dragocene, saj dokazujejo, da z molitvijo in velikim zaupanjem v Marijino priprošnjo in Božjo pomoč lahko zmagujemo še tako močne skušnjave in močno delovanje zla. Vaša izpoved je dragocena tudi zato, ker v njej praktično pokažete, kako lahko človek počasi drsi pod večji vpliv hudega duha, pa tudi razkrivate ravnanje v takšni situaciji, ki lahko pomaga.

    Z molitvijo in velikim zaupanjem v Marijino priprošnjo in Božjo pomoč lahko zmagujemo še tako močne skušnjave in močno delovanje zla.

Iz zapisa je zelo jasno razvidno, da ni vseeno, kako ravnamo, kaj gledamo ali beremo. Vse, kar dopustimo, da gre skozi našo zavest, če pa morda celo sami izberemo ali iščemo – še toliko bolj, vpliva na nas. Nič, kar sprejmemo vase, nas več ne zapusti. Vse nosimo ali v zavesti ali v podzavesti in lahko na zavesten ali podzavesten način vpliva na naše življenje, izbire in ravnanje. Lepo ste pokazali, kako ste v nekem trenutku popustili svoji radovednosti o delovanju satanistov, a vaše zanimanje ni ostalo nevtralno. Hudega duha pravzaprav ne zanima, ali se zanj zanimamo zaradi njega ali iz radovednosti, v vsakem primeru bo poskušal izkoristiti vsako priložnost, da bi si pridobil v nas več ‘prostora’. Seveda se pa tudi naše slabosti in kreposti krepijo in utrjujejo, če jih ‘hranimo’ in ‘treniramo’. Ker smo ljudje v različnih življenjskih situacijah različno dovzetni za zlo, ima kdaj več, drugič pa manj uspeha. Če živimo v polnosti v odnosu z Bogom, takrat nima veliko moči nad nami in ga zlahka prepoznamo in tudi zavrnemo. Več moči in možnosti ima hudi duh, če je človek v kakšnem hujšem grešnem stanju, če nosi v sebi težje duševne rane ali pa se celo ukvarja z magičnimi in okultnimi stvarmi. Pogosto so prav prisilne misli tisto sredstvo, s katerim hudi duh počasi a vztrajno napada in končno stre človekov odpor.
    Ni vseeno, kako ravnamo, kaj gledamo ali beremo. Vse, kar dopustimo, da gre skozi našo zavest, še toliko bolj, vpliva na nas.

V vašem primeru lahko zaznamo, da ste se nevarno bližali stanju, ko bi zlo lahko dobilo nad vami uničujoč vpliv, a ste bili dovolj blizu Bogu, da ste imeli potrebno moč za dokončanje duhovnega boja. Načelno pa je zelo koristno, če se čim manj zaustavljamo ob okultnih stvareh ali po njih brskamo. Bolj ko se zanimamo za slabo, bolj bo v nas navzoče in ob posebnih priložnostih je takoj ‘na dosegu roke’.
Oprijeli ste se dveh najpomembnejših ‘orodij’ v tem duhovnem boju. To je križ našega Gospoda Jezusa Kristusa, saj je prav na njem dokončno premagal hudega duha – in je edino znamenje, v katerem moremo zmagati, ter molitev rožnega venca, ki velja v tradiciji Cerkve za eno najučinkovitejših molitev. Ni slučaj, da jo je Marija v Fatimi (pred kratkim je končal romati njen kip po Sloveniji) tako vztrajno priporočala in fatimske pastirčke vabila k njeni vsakodnevni molitvi: »Sem Gospa rožnega venca. Še naprej vsak dan molite rožni venec.« Praktično pa vsa od Cerkve priznana Marijina prikazovanja ne vsebujejo kaj bistveno drugega kot klic k molitvi rožnega venca ter delanju pokore za lastne grehe in grehe vsega sveta.
Dober nasvet je tudi vaše ravnanje, da ob težkih skušnjavah hkrati z Marijo kličemo na pomoč vse svetnike, še posebej tiste, ki so nam bližje; svojega godovnega zavetnika, župnijskega zavetnika in še koga, ker s tem krepimo zavest, da pripadamo skrivnostnemu Kristusovemu telesu, h kateremu sodijo tudi vsi svetniki, in tako nismo v tem boju sami. Pomembno je bilo tudi vaše družinsko romanje na Brezje po teh dogodkih ter obhajanje zakramenta sprave.
Vaši izkušnji pa bi dodal, da je zelo primerno, da ob takšnih dogodkih, že ob prvem, poiščemo primernega duhovnika in mu to zaupamo, obhajamo zakrament sprave, se zavestno odpovemo vsakemu zlu v svojem življenju, in se v obhajilu združimo z Odrešenikom. Čeprav je zelo pogosto, da ljudje v takšnem stanju čutijo izredno velik odpor o tem govoriti drugim, zlasti duhovnim ljudem, je treba ravnati prav nasprotno tej težnji, saj je tudi ta odpor lahko pod vplivom hudega duha.
Iz celote lahko povzamemo, da je v duhovnem boju zelo pomembno redno krščansko duhovno življenje, z redno molitvijo in rednim obhajanjem zakramentov (sprave in svete maše). Rednost nam daje neko trdnost in zato tudi gotovost, da bomo v izrednih primerih mogli še bolj goreče in stanovitno seči po teh ‘sredstvih’, ki nas prav v konkretnih trenutkih odpirajo delovanju edinega Odrešenika pred vsakršnim zlom, Jezusa Kristusa.
TURNŠEK, Marjan (Pisma) Ognjišče (2016) 12, str. 48

Zajemi vsak dan

Kristus je trpel za nas in nam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah ... Ko so ga sramotili, ni vračal sramotenja, ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepustil njemu, ki pravično sodi.

(apostol Peter)
Petek, 29. Marec 2024
Na vrh