Strašna privlačnost sil zla

Ne vem zakaj, a že od nekdaj so me privlačile zgodbe, ki so govorile o stvareh onkraj, o demonskih silah, ki se jih sicer bojim, pa vendar me nekaj v meni vleče in hoče vedeti o njih več.
Bilo je pred približno 25 leti, ne spominjam se natančnega leta. V enem izmed tednikov so izhajali članki o satanistih pri nas. O tem se je do takrat zelo malo govorilo oz. skoraj nič.
Katere slavne Slovence bodo povezali s to združbo? Kdo so? Kje so? Kakšni so? So res tako nevarni za okolico? Na vsa ta vprašanja sem iskala odgovor v tistih člankih. Nekako težko sem čakala, da je bil teden naokrog in so nam malo odškrnili zaveso, ki je zakrivala to temno silo zla.
Potem se je začelo. Vsakič, ko sem na mizi videla nož, mi je prišla misel: “Primi nož in nekoga zabodi!”
Ustrašila sem se teh strašnih misli. Začela sem več moliti. Pa so bile zelo vztrajne, nisem se jih mogla rešiti. Skrivala sem nože pred sabo. Bala sem se sama sebe, nikomur nisem upala povedati. Upravičeno bi me imeli za noro in se me bali.
Nekega jutra, ko je mož že odšel v službo, starejši otrok pa v šolo, mala hčerka pa je še sladko spala, so bile te misli tako močne, agresivne, da se ne da povedati: “Pojdi in zabodi otroka!”
Začela sem se tresti, mrzel pot me je oblival. Padla sem na kolena, v rokah stiskala rožni venec in goreče molila pred Križanim v kotu sobe. Prosila sem, naj me obvaruje. Da ne bi storila nekaj tako strašnega. Dolgo sem molila, jokala, se tresla in potila. Potem sem se počasi umirila.
Zdaj vem, da je bil to napad hudega duha, njegov poskus, da me pridobi. Hvala Jezusu in njegovi materi Mariji! Prosila sem in sta me uslišala. Prosila sem vse svetnike, ki sem se jih spomnila, in pomagali so mi.
Čez nekaj dni smo šli na družinsko romanje na Brezje k Mariji Pomagaj. Spovednik mi je lepo svetoval, naj se izogibam takemu branju ali filmom s tako vsebino, ker sem očitno preveč dovzetna za to.
Zahvalila sem se Mariji. Ona je vedela za mojo strašno stisko in mi je ves čas stala ob strani. Sama se iz tega zla ne bi rešila. Upoštevala sem spovednikov nasvet. Mora je minila. Od takrat veliko molim za zdravo pamet, za božje varstvo pred hudim na duši in na telesu. Veliko berem duhovno bogate knjige npr. o življenju svetnikov, prebiram Sveto pismo ipd.
Bog me ni zapustil, angel varuh mi še stoji ob strani in me podpira. Moja duša je zdaj ozdravljena. Do kdaj, za koliko časa?
Vedno moram biti na preži, saj ne vemo, kdaj in kje bo hudi duh prinesel zlo v naše življenje. Saj piše v Petrovem pismu: »Trezni bodite in čuječi! Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče koga bi požrl. Uprite se mu trdni v veri!« (1Pt 5,8-9).
Bodimo previdni pri izbiri besed, ki jih bomo kakorkoli z branjem ali poslušanjem vsrkavali.
Neli

Hvala za vaše pričevanje ob napadu zla, ki ste ga doživljali v nekem trenutku svojega življenja, in ga sedaj delite z bralci Ognjišča. Vaše pismo pravzaprav ne zahteva odgovora, ga pa želim malo komentirati, da bi še bolj izstopili pomembni poudarki v njem, ki so lahko v pomoč mnogim, ki doživljajo kaj podobnega.
Prav takšne izkušnje so zelo dragocene, saj dokazujejo, da z molitvijo in velikim zaupanjem v Marijino priprošnjo in Božjo pomoč lahko zmagujemo še tako močne skušnjave in močno delovanje zla. Vaša izpoved je dragocena tudi zato, ker v njej praktično pokažete, kako lahko človek počasi drsi pod večji vpliv hudega duha, pa tudi razkrivate ravnanje v takšni situaciji, ki lahko pomaga.