Bog nam je blizu

Sedemletni deček je imel starše, ki niso bili verni. Nekega dne je prosil sosedo, naj ga pelje v bližnjo cerkev. Med obiskom je dejal sosedi: »To je Božja hiša. Tako pravi moja babica. Rekla je tudi, da je Bog ljubezen. Ona ga časti, to pomeni, da se z njim pogovarja. Jaz nisem nikoli molil, a bi rad znal govoriti z Bogom. Rad bi slišal, kaj nam hoče povedati. Imam sošolca, ki veruje v Boga. Moj oče in mama ne verujeta v Boga. Zato tudi jaz ne verujem. Velikokrat se počutim osamljenega prav zato, ker ne poznam Boga.«

⨳ ⨳ ⨳

»Velikokrat se počutim osamljenega, ker ne poznam Boga,« so besede komaj sedemletnega dečka, ki pa dobro razodevajo občutke številnih sodobnih otrok in mladih, pa tudi odraslih in starejših. To se pravi, da je v srcu vsakega človeka sobica, »kamrica srca«, kot je rekel pisatelj Ivan Cankar, ki je pripravljena za gosta. In ta gost je Bog.
Božjo bližino najbolj čutimo prav za božič. Prav na ta praznik namreč doživljamo, kako ljubezniv je Bog, saj prihaja k nam ljudem kot nemočen otrok. Bogu je človek pri srcu. Apostol Pavel pravi, da se je »razodela dobrotljivost in človekoljubnost Boga, našega Odrešenika« (Tit 3,4). Ob napovedi Jezusovega rojstva je angel dejal, da se bo učlovečeni Božji Sin imenoval »Emanuel, kar v prevodu pomeni Bog z nami« (Mt 1,23). Bog prihaja k nam, da bi ostal med nami kot »Bog z nami«, in bi ne bili več sami.

knjiga: Zgodbe za advent in božič. (zbral Božo Rustja). Ognjišče. 2013. (Zgodbe za dušo – Nova serija 2), str. 63-64.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.