Velikodušnost

Neka dežela je bila znana po pridelovanju pšenice. Toda niso imeli vsi ljudje žitnih polj. Kralj, znan po svoji modrosti in dobroti, je prosil bogate kmete, naj delijo svoje žito z revnimi.
»Koliko moramo dati?« so spraševali.
»Kolikor želite sami,« je odgovarjal kralj.
Nekaterim se je zdela kraljeva zamisel dobra, drugi so vanjo dvomili, tretji pa so bili proti njej. Vendar so vsi čutili dolžnost, da morajo nekaj dati. Nekateri so dali polno vrečo žita, drugi polno vedro, tretji pa polno skodelico.
To se je dogajalo nekaj let. Potem je nastopila slaba letina po vsej deželi. Tedaj je kralj razglasil, da ima zaloge žita, ki ga lahko razdeli med ljudi. Vsako leto je namreč del žita, ki ga je dobil od bogatih kmetov, prihranil za slabe čase.
»Koliko bomo dobili?« so spraševali ljudje.
Kralj je odgovoril: »Kdor je dajal polno vrečo, bo dobil polno vrečo. Kdor je dajal polno vedro, bo dobil polno vedro, kdor je dajal polno skodelico, pa bo dobil polno skodelico.«

***
Jezus nas uči: »Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo« (Lk 6,38).

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 10 (2020), 13.
knjiga: Zgodbo ti povem, (Zgodbe za dušo 10), Ognjišče, Koper, 2016, 56-58.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča.
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.