Pazi na plamen

povejmo z zgodbo zknp76Vitez se je po zmagovitem križarskem pohodu v Sveto deželo zaobljubil, da bo svečo, prižgano ob svetem ognju na Kristusovem grobu, prinesel prižgano v svoje rodno mesto.
Ta zaobljuba je naredila iz njega povsem novega človeka. Prepirljivi vitez je postal miroljuben človek. Ni se branil, ko so ga na poti napadli razbojniki. Niti se ni hotel. Dejal jim je, da jim prostovoljno prepustil vse, kar zahtevajo, da mu le ne ugasnejo luči. Vzeli so njegovo opremo in konja, orožje in denar, našel je ubogo kljuse, na katerem je jahal proti domu. Po mnogih nevarnostih je končno prijezdil v rodno mesto. Jahal je obrnjen s hrbtom naprej, da bi s svojim telesom varoval plamen pred vetrom. Ko so ga zagledali otroci, so so se norčevali iz njega in mu nagajali, da bi ugasnili luč. Prav čudežno mu je uspelo ohraniti plamen in z njim je lahko prižgal sveče na oltarju domače cerkve.

Ko ga je nekoč nekdo, ki je nosil svečo, vprašal, kaj naj stori, da mu sveča ne ugasne, mu je odgovoril:
»Če hočeš ohraniti ta mali plamen, potem ne smeš misliti na nič drugega, samo nanj. Tudi ko ti ga uspe rešiti "živega" iz številnih res velikih nevarnosti, še ne moreš biti miren. Vsak trenutek moraš biti pazljiv, saj se lahko na tvoji poti zgodi nekaj, česar nisi predvidel in ... plamen ti bo ugasnil.«

RUSTJA, Božo. Zgodbe kažejo novo pot, Koper. Ognjišče, 2018, str. 76.

Zajemi vsak dan

Mnoge naredi pobožnost za neživljenjske. Biti bi moralo ravno obratno: pri Bogu iščemo pomoč, da bi lahko bili dobri, plemeniti ljudje, vneti za dobra dela.

(Franc Bole)
Torek, 18. Januar 2022
Na vrh