Portret Boga

Nekega dne je angel slikar sklenil, da bo naslikal portret Boga. Zavedal se je, da je to najtežje delo, odkar se ukvarja s slikanjem. Bog je neskončen, kako ga more zajeti v majhno sliko? Odločil se je, da naredi osnutek, vendar še ni vedel, kaj naj bi narisal. Lotil se je dela, vzel v roke list za listom in narisal na vsakega nekaj o Bogu. Vneto je delal, a je kar naprej odkrival kaj novega o Bogu. Porisal je celo mapo listov, da jih je bil njegov atelje poln. Ko je nekega dne hotel pospraviti svojo umetniško delavnico, je pozabil zapreti okno. Nastal je prepih in odnesel skozi okno vse tiste liste.
»Ojoj, moje risbe!« je vzkliknil. Liste je razneslo vsepovsod in veliko jih je padlo tudi na Zemljo. Ljudje so jih našli, jih začeli gledati in se ob njih zamislili, srečni, da so končno odkrili, kakšen je Bog. Potem so začeli razlagati vsak svojo risbo.
»Bog je kot sonce.«
»Ne, Bog je močan kot vol,« je ugovarjal drugi.
Vsak je bil prepričan, da je odkril edino pravo podobo Boga, in vnel se je prepir.
Bogu je bilo zaradi tega hudo in sklenil je nekaj storiti. »Jaz sam bom šel k ljudem! Tako me bodo lahko videli, me slišali in me otipali.«
Kar je Bog sklenil, je tudi storil.
Rodil se je kot otrok med ljudmi in ime mu je bilo Jezus.

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 1 (2015), 27.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let..