Slepa Marija
V ameriški zvezni državi Kansas je bilo majhno Marijino svetišče, kamor so pogosto prihajali tudi Indijanci ter tam molili in prepevali. Sčasoma je Marijin kip postal okrušen in barve so obledele. Marijin obraz je izgubil prvotno lepoto. Ko je prišel nov župnik in videl, v kako slabem stanju je kip, je sklenil: »Nekaj moramo narediti! Zdi se mi, kakor da je Marija slepa. To je nezaslišano!«
Med Indijanci se je hitro raznesla novica, da bo novi župnik Marijin kip dal pobarvati. Indijanci bi morali biti zadovoljni, saj imajo radi svetle in žive barve. Toda prišli so v župnišče in rekli župniku, da ne marajo, da bi kip na novo pobarvali.
»Zakaj pa ne?« je začudeno vprašal. »Mar ne želite, da bi bil Marijin kip lep? Zdaj je videti, kakor da je Marija slepa!«
»Da,« mu je odvrnil poglavar. »Mi jo tako tudi želimo. Naj bo slepa in naj ne vidi naših napak, ko lahko sliši naše prošnje.«
B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 5 (2015), 26.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let..