Mizarjevo oko

Zgodilo se je v majhni vasi, natančneje, v mizarjevi delavnici. Ko se je mojster nekega dne mudil v mestu, je njegovo orodje sklicalo zborovanje. Trajalo je dolgo in bilo je napeto. Razpravljali so o tem, da bi iz svoje srede izključili nekatere člane.
Spregovoril je prvi: »Izključiti moramo našo članico žago. Grize in škripa s svojimi zobmi. Ima najbolj ujedljiv značaj na svetu.«
Drugi se je hudoval: »Ne moremo več trpeti med nami našega člana obliča. Ima oster značaj in oguli vse, česar se dotakne.«
»Član kladivo,« je se je oglasil tretji, »ima težak in nasilen značaj. Rekel bi, da je pravi pretepač. Izključimo ga!«
»In žeblji? Ali lahko živiš z nekom, ki tako zbada? Naj odidejo! In pila ter rašpa? Drgneta in povzročata stalno trenje. Izključimo tudi brusilni papir, saj zna samo praskati!«
povejmo z zgodbo 12 2015aPogovor med mizarskim orodjem postajal vse bolj glasen. Govorili so vsepovprek. Kladivo je hotelo izključiti pilo in rašpo, ti dve pa sta hoteli izključiti žeblje in kladivo ... Na koncu zborovanja so vsi vse izključili.
Pomirili so se ob mojstrovem prihodu. Vsi so utihnili, ko je stopil k delovni mizi. Vzel je desko in jo z ostro žago prežagal. Zgladil jo je z obličem, ki oguli vse, česar se dotakne. Vsi so prišli na vrsto. Sestra sekira, ki tako hudo rani, sestra rašpa, ki ima tako robat jezik in brat brusilni papir, ki praska, vsi so takoj zatem začeli svoje delo.
Mojster je zatem vzel v roke brate žeblje, ki zbadajo, in kladivo, ki udarja.
Uporabil je vse orodje, ki ima tako slabe lastnosti, da je naredil zibelko. Čudovito zibelko, da bo sprejela otroka, ki se bo rodil. Da bo sprejela Življenje.
Tudi ljudje pogosto izključujemo drug drugega. Zato, ker je značaj enega oster, drugega zbadljiv, tretjega robat, da rani vse okoli sebe. Lahko pa stopimo skupaj in tudi s svojimi pomanjkljivostmi začnemo pripravljati zibelko, prijetno ležišče za Božje Dete. Advent je čas, da malo obrusimo svoj značaj ... Naj nas k temu spodbudi tudi ta zgodba.

RUSTJA, Božo. (Povejmo z zgodbo). Ognjišče, 2015, leto 51, št. 12, str. 26

Zajemi vsak dan

Naše ime bo sčasoma pozabljeno, nihče ne bo omenjal našega delovanja. Naše življenje bo prešlo kot sled za oblakom, razkadilo se bo kakor megla.

(Knjiga modrosti)
Sreda, 12. December 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh