Dati drugim priznanje

Zgodba

Iskrene čestitke
V šoli so priredili vsakoletno športno tekmovanje. Med tekači na 800 m sta bila na startni črti tudi dva učenca iz istega razreda.
Eden je veljal za favorita in vsi so bili prepričani, da bo gotovo on zmagal. Pa ni, ampak je zmagal  njegov sošolec, ki mu niso pripisovali veliko možnosti.
Poraženec se je kot pravi športnik približal zmagovalcu in mu iz vsega srca čestital. Dal mu je roko in mu dejal: »Čestitam! Zaslužil si si zmago. Boljši si bil!«

Misel

Ko drugim damo priznanje, s tem izrazimo svoje veselje, zadovoljstvo, občudovanje in to, da cenimo njihove dosežke in kvalitete.
Če druge cenimo, jih s tem pohvalimo in priznamo dobro, ki so ga storili. S tem pa jim tudi vlijemo poguma in jih spodbudimo, da še naprej delajo dobro in vztrajajo pri delu, ki ga opravljajo.
Ko slavimo Boga, s tem izrazimo svoje spoštovanje, čast in zahvalo, ki mu jo dolgujemo.

Molitev

Gospod Bog, pomagaj nam,
da te bomo radi hvalili.
Zavedamo se, da naše hvale ni nikoli dovolj.
Pomagaj nam, da se ne bomo obotavljali,
da bi dali priznanje drugim
in jim čestitali za njihove uspehe.
Žal nam je vseh trenutkov in priložnosti,
ko s svojimi čestitkami in priznanjem
nismo osrečili drugih ljudi.
Prosimo pa te tudi, Gospod,
da mi ne bomo prezrli priznanj,
ki nam jih namenjajo drugi,
ampak jih bomo hvaležno sprejeli.

Iskrica

Gospod, pomagaj nam, da bomo raje opogumljali in spodbujali, kot pa obsojali, raje dvigali, kot tlačili ter bomo raje zakrivali napake drugih, kot jih razglašali.

Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč le dobra, da bi bila ob potrebi v izgrajevanje, da bi podelila milost tistim, ki poslušajo. (Ef 4,29)

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 11 (2009), 64-65.
knjiga: Zgodbo ti povem, (Zgodbe za dušo 10), Ognjišče, Koper, 2016, 107.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča.
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.