Page 10 - Prava baraba

ali oče Costantino, in vse misli so bile lepe. Na
Balduccijevo nisem niti pomislil.

Oče Costantino je bil ponosen na Nicolo.
»Zdaj pa resno, fant. Dober si. Postal boš
odličen kuharski mojster,« je rekel in se lotil
peperonate.

Niti Leo ni bil od muh. Nehal je krasti, ne da
bi mu oče Costantino karkoli rekel. Tudi nje-
govo poslanstvo je bilo na dobri poti. Na pamet,
brez notnega zapisa je izvajal najbolj znane
skladbe Bennyja Goodmana in ostalih. Izvajal
je čudovite in hitre improvizacije, izmišljal si je
svoje tone in igral na klarinet kot bi v rokah
držal brzostrelko.

»Ansambel bom sestavil!« je rekel z gorečimi
očmi, ko se je usedel za mizo. Ob pogovorih o
glasbi je celo pozabil jesti.

»Uspelo ti bo, fant,« ga je spodbujal oče
Costantino in kimal, medtem ko je rezal
pečenko. »Zagotovo ti bo uspelo.«

Ob vsem tem sem bil zadovoljen, bilo pa me
je tudi sram. Znal nisem ne kuhati ne igrati
in vse, kar sem počel, je bilo reševanje krtov iz
pnevmatik avtomobilov, ki so vozili po stezah,
mazanje kreme za celjenje na Divjakovo taco
in moja pozornost, da ne bi pohodil mravelj.
Te stvari se mi niso zdele poslanstvo, niti zah-
tevno delo ne.

»Dober si, fant,« pa je govoril duhovnik.
»Postal boš velika živina in tvoja dobrosrčnost
te bo napravila bogatega in slavnega.«

125