Page 6 - Prava baraba

Duhovnik me je razjezil, hočem reči, ko je
govoril, me je razjezil.

Odšel sem za hišo, kjer je ležal material, ki
so ga pustili zidarji. Duhovnik je rekel, da gra-
dijo knjižnico. Zvečer ni nihče zahajal tja, zato
sem tja hodil jaz. Splezal sem na grobljo.

Bil sem jezen.
Bil sem besen.
Žrlo me je sovraštvo. Pobral sem razbite
zidake in jih metal v steno. Čevlji so dvigovali
rdeč prah, drobili so grobljo.
Moje sovraštvo je izpuhtelo, roka me je bolela
od silovitega metanja kosov opeke in prsti so
bili odrgnjeni, da so me pekli. Moji čevlji so
postali povsem rdeči.
Vrnil sem se v svojo sobo in se vrgel na
posteljo. Na vrtu je vladala globoka tišina, saj
je Leo igral. Nisem uspel ugotoviti, na katero
glasbilo je igral, vendar je bila njegova glasba
lepa. Skrivnostna in blaga. Kapo dol. Žalostna
glasba. Jokala je in oddajala milino.

11

Leova želja je namreč bila igrati klarinet. In
igral ga je zelo dobro, čeprav še ne dovolj dobro,
kot je sam trdil. Sanjal je, da bo postal tako
dober kot pravi glasbenik. Zato je vadil. Zelo se
je trudil.

30