Page 10 - Blizu in daleč

»Ajsa! Ajsasa!« so slišali vzdihovati Miklav-
ža, ki je ležal pod stopnicami, molel vse štiri od
sebe in tipal za kapo, ki se mu je bila skotalila
po tleh.
»Joj!« je vzkliknil parkelj prestrašeno. In sko-
čil po stopnicah proti Miklavžu.
Tedaj pa se je zgodilo! Božica je verjetno mi-
slila, da hoče parkelj planiti nad Miklavža z vila-
mi in mu storiti kaj hudega. Čeprav ji je mama
vse dni zabičevala, da se ji parkeljna ni treba
bati, saj je to le preoblečen človek, ki hudobca
le predstavlja, se je v njeni glavici vse pomešalo
in prepričana je bila, da bo zdaj zdaj po dobrem
Miklavžu. Bala se je in njen srček je burno bil,
toda pogumno se je izvila očetu iz naročja, se
prekrižala, kakor je videla včasih mamo, ko je
začela kako delo, in nato kar zletela po stopni-
cah. Ustopila se je pred parkljem in s tresočim
se glasom zavpila nanj: »Pajkel stjan!! Pusti
svetega Milavža!«
Potem je počepnila k Miklavžu in ga z otro-
ško nežnostjo zaskrbljeno vprašala: »Ali te
hudo boli? Naj te malo popiham?!«
Šele takrat so se ovedli tudi drugi in Miklavžu
pomagali na noge. Popravil si je kapo, brke in
ogrinjalo in spet zavzel dostojanstveni položaj.
Parkelj pa je odložil vile in verigo na tla, da bi
se ga Božica ne bala, stopil k njej in jo s črnimi,
raskavimi rokavicami pobožal po glavi.

80

16. 11. 2021 11:38:12
Blizu in dalec.indd 80 16. 11. 2021 11:38:12
Blizu in dalec.indd 80