Page 13 - Blizu in daleč

»Bog vas blagoslovi, gospa! Naj vas sreča
spremlja povsod, kamor greste!« je zaklicala za
mano in stiskala k sebi tisto ubogo vrečko.
Stopila sem v gnečo. Če ne bi bilo toliko lju-
di naokoli, bi se gotovo zjokala. Jokala bi nad
upanjem, ki ga je imela starka v človeško do-
broto, jokala bi nad hvaležnostjo preprostega
srca, jokala bi nad našim sistemom, ki kaj ta-
kega dopušča, jokala nad našo slepoto, s katero
hodimo mimo takih ljudi dan na dan. Resnično
vidimo le takrat, ko gledamo z očmi srca.
Ženica me je ogovorila, kaj pa, če me ne bi?
Šla bi mimo nje, mogoče celo z rahlo priviha-
nim nosom; šla bi naravnost za umišljenim ci-
ljem, naravnost, ne oziraje se na to, kaj je na
levi in kaj na desni. Vsa množica nepoznanih,
brezimnih ljudi, ki jih srečujemo vsak dan, spol-
zi mimo nas, ne da bi v nas pustila kakršnokoli
sled.
Pa ne samo tujce – tudi prijatelje srečujemo,
pa vendar – kako redkokdaj seže pogled pod
krinko, pod oklep, ki ga nosimo brez izjeme vsi.
Če gledaš z očmi srca, osupel vidiš tisto, kar
je skrito za lepo in brezskrbno fasado. Prese-
nečen vidiš zavist, razočaranje, žalost, vse tisto,
kar oko tako redkokdaj opazi. In nasprotno –
tudi tisto, kar je sicer dovolj očitno, a oko vse-
eno ne zazna, s srcem dobro vidiš. Topel prija-
teljski nasmeh, plaho prošnjo, ki si ne upa čez

103

16. 11. 2021 11:38:13
Blizu in dalec.indd 103 16. 11. 2021 11:38:13
Blizu in dalec.indd 103