Page 15 - Blizu in daleč
P. 15
doma. Začudila je, da ima vse vlažne oči in dvi-
gnila je pogled prek pobočij, preko hribov prav
do strmih vrhov na oni strani doline.
Nenadoma je prijela dedovo roko.
»Ima me, da bi kar ostala doma …« je priznala.
»Po vseh težavah, ki si jih morala premaga-
ti, da so te sprejeli na študij na oni strani luže?
Ta bi bila pa lepa, da bi moja vnukinja ne dose-
gla svojega cilja zaradi tega, ker bi rada ostala
doma in bi se držala mame za krilo!«
Oba sta vedela, da ni tako. Lara je bila že dolgo
zdoma, saj je že v srednji šoli morala zaradi od-
daljenosti v dijaški dom in kasneje, ko je hodila
na fakulteto, je stanovala v študentskem domu.
»Ko pa je slovo tako težko!« je zavzdihnila.
»Navadno je res, ni pa vedno,« je menil ded.
»Včasih se poslavljamo z lahkim srcem in z ne-
strpnim pričakovanjem. Roka v roki tedaj ni ne-
kaj težkega, korak nam je lahek. Jasen dan tudi
ne žaluje za lepo večerno zarjo in pomlad ne za
zimo.«
»Pogrešala te bom,« je rekla Lara in stisnila
dedovo roko.
Ko bi le vedel, kako zelo! Z mamo sta imeli se-
veda drugačne pogovore kot jih je imela z njim.
Nekaj v dedovem čistem, neskaljenem čutu je
dojemalo tisto, kar je za materialnim svetom;
nekaj, na kar ga je morda opozarjala svetloba
sonca, kar so mu razglašale ptice in čebele – da
139
16. 11. 2021 11:38:13
Blizu in dalec.indd 139 16. 11. 2021 11:38:13
Blizu in dalec.indd 139