Page 15 - Blizu in daleč
P. 15

doma. Začudila je, da ima vse vlažne oči in dvi-
               gnila je pogled prek pobočij, preko hribov prav
               do strmih vrhov na oni strani doline.
                 Nenadoma je prijela dedovo roko.
                 »Ima me, da bi kar ostala doma …« je priznala.
                 »Po vseh težavah, ki si jih morala premaga-
               ti, da so te sprejeli na študij na oni strani luže?
               Ta bi bila pa lepa, da bi moja vnukinja ne dose-
               gla svojega cilja zaradi tega, ker bi rada ostala
               doma in bi se držala mame za krilo!«
                 Oba sta vedela, da ni tako. Lara je bila že dolgo
               zdoma, saj je že v srednji šoli morala zaradi od-
               daljenosti v dijaški dom in kasneje, ko je hodila
               na fakulteto, je stanovala v študentskem domu.
                 »Ko pa je slovo tako težko!« je zavzdihnila.
                 »Navadno je res, ni pa vedno,« je menil ded.
               »Včasih se poslavljamo z lahkim srcem in z ne-
               strpnim pričakovanjem. Roka v roki tedaj ni ne-
               kaj težkega, korak nam je lahek. Jasen dan tudi
               ne žaluje za lepo večerno zarjo in pomlad ne za
               zimo.«
                 »Pogrešala te bom,« je rekla Lara in stisnila
               dedovo roko.
                 Ko bi le vedel, kako zelo! Z mamo sta imeli se-
               veda drugačne pogovore kot jih je imela z njim.
               Nekaj v dedovem čistem, neskaljenem čutu je
               dojemalo tisto, kar je za materialnim svetom;
               nekaj, na kar ga je morda opozarjala svetloba
               sonca, kar so mu razglašale ptice in čebele – da


                                    139








                                                                16. 11. 2021   11:38:13
 Blizu in dalec.indd   139                                      16. 11. 2021   11:38:13
 Blizu in dalec.indd   139
   10   11   12   13   14   15   16   17   18   19   20