Page 12 - Blizu in daleč

Vrsta pri blagajni je bila dolga in postajala sem
vedno bolj nemirna. Starka se bo gotovo naveli-
čala čakati, kdo ve, kaj si bo mislila. Da sem jo
pustila na cedilu, nemara? Potrpežljivost jo bo
minila, šla bo. Kdo ve, kje bo poskušala prositi
za kruh? Kakšna stiska more prignati ljudi, da
prosijo za kruh?
Končno sem prišla do blagajne, plačala sem
in urno stopila okrog vogala. Stara ženica je še
vedno stala tam, naslonjena na steber tržnice, s
svojim cekarjem ob nogah.
Ko me je zagledala, se ji je na obrazu zarisa-
lo veselje.
»Ste že nazaj?«
»Saj me kar dolgo ni bilo! Veliko ljudi je v
trgovini.«
»Oh, ne, hitro ste prišli. Tu na sončku sem
vas počakala.«
Dala sem ji vrečko, v kateri je bil kruh, kava,
sladkor, riž.
»Oh, tega pa ne morem vzeti!« se je prestra-
šila. »To pač ne gre!«
»Gre, gre! Le vzemite, saj gotovo rabite!«
sem ji stisnila vrečko v roke.
»O … o … o …« je presenečeno in radostno
jecljala.
»Srečno!« sem se poslovila in se odpravila
naprej.

102

16. 11. 2021 11:38:13
Blizu in dalec.indd 102
Blizu in dalec.indd 102 16. 11. 2021 11:38:13