Page 16 - Blizu in daleč

samoto. Ob Maticevi postelji se je učila potr-
pljenja. Kako srečna je bila že ob njegovem
rahlem stisku dlani, kako sta se obe veselili,
ko so jima povedali, da je Maticu uspelo prije-
ti žlico v roko. In ko ga je nedavno ob slovesu
pokrižala, se ji je po dolgem času spet zave-
stno nasmehnil. Ob njegovi postelji je spozna-
la, da človeško življenje ni le tisto, kar gledamo
na zunaj. Zunanjost samo kaže, da smo ljudje,
medtem ko nam notranjost omogoča, da to
tudi dejansko smo.
»Če ne morete, vam res ni treba prihajati
vsak teden,« ji pravi snaha.
»Ravno Matic me drži gor!« ugovarja stara
mama. »Včasih me noge tako bolijo, da se ko-
maj povzpnem na avtobus. S težkimi koraki pri-
dem sem, a ko ga zagledam, se kar pomladim.
In ker napreduje, sem tako srečna.«
Dan se preveša v pozno popoldne. «Nasle-
dnji teden se vidimo,« se poslavlja stara mama.
»Drži se!« pravi snahi in potem še enkrat pobo-
ža vnuka: »In ti tudi!«

260

16. 11. 2021 11:38:17
Blizu in dalec.indd 260 16. 11. 2021 11:38:17
Blizu in dalec.indd 260