Page 5 - Le eno je potrebno
P. 5
Grad v Trebnjem, kjer je Baraga preživljal svoja otroška leta.
Naslonjen nazaj, vajeti so mu mlahavo visele v
rokah, do gradu Baraga ni več spregovoril. Moči-
larju je bilo nerodno. Tiščal je knjigo na kolena in
gledal v zibajoči se konjski hrbet. Šele ko sta že za-
vijala na dvorišče, je Baraga tiho rekel:
»Fanta bi rad dal v šole. Nekoč bo gospodar in
tedaj bodo nemara boljši časi kakor so zdaj!«
Gospa Katarina je z otrokoma stala na vrhu sto-
pnic, ko sta zlezla s kočije. Bila je bleda in s ta-
kšnim smehljajem na ustnicah, da ga Močilar ni
mogel presoditi. Počasi je stopala navzdol držeč z
eno roko Amalijo, z drugo Friderika.
»Čakala sem te že za opoldne,« je rekla nežno.
»Bila sem že malce v skrbeh.«
»Ko sem vse opravil, sem se zamudil pri Tonetu.
Lepo te pozdravlja.«
Zdaj šele se je obrnila proti Močilarju.
31
16. 08. 2022 11:45:15
Le eno je potrebno 1del.indd 31
Le eno je potrebno 1del.indd 31 16. 08. 2022 11:45:15
