Page 6 - Le eno je potrebno

Videla je, da mora pogovor pretrgati.
»Veš kaj zdaj lahko storiva, Amalija? Moliva, da
bi Fric postal to, kar je v Božji volji. Potem bo sre-
čen on in boš srečna ti. In jaz tudi.«
Segla je po molku na nizki omarici in Amalija je
prikimala. Vendar sta v skupni molitvi prišli samo
do bičanja. Amalijine oči so se pričele zapirati.
Samo ustnice so še nekaj časa mrmrale. Nato so
utihnile tudi te. Amalija je zaspala.
Rožni venec je Katarina do konca odmoli-
la sama. Nato je previdno in rahlo znižala Amali-
ji zglavje. Okna so bila že jasna. Vstala je in se do
konca opravila. Na hodniku se je oglasila štorkljajo-
ča Francetova hoja. Vedela je, da spet odhaja proti
mlinu, da bo nekje lovil ribe in se vrnil, kadar se mu
bo zdelo. S Fricom si pač nista bila podobna nikoli.
Čeprav imata istega očeta.
Odšla je k oknu in se zastrmela proti gozdu. Ju-
tranje meglice so ležale na parobku. Vedela je, da
bo to jutro drugačno. Meglice se bodo sicer dvigni-
le, pot od gradu do gozda bo prav ista kakor včeraj,
toda nekaj bo v tem jutru manjkalo.
Po prstih je odšla iz sobe.

VII.

Oktobrski dnevi so goreli v drevju na Rožniku in
Golovcu in gosta megla je v jutrih plivkala po vseh
mestnih ulicah. Zadnji lepi dnevi so odhajali in v Fri-
derika, ki je prebolel prvo samoto, je spet prihajalo
domotožje. Oče že hodi na lov, zdaj bi mogel z njim
bresti skoz odpadlo listje in zrumenelo borovničev-
je. Kako lepo mora biti v gradu, ko iz kleti diši sadje.

46

16. 08. 2022 11:45:15
Le eno je potrebno 1del.indd 46
Le eno je potrebno 1del.indd 46 16. 08. 2022 11:45:15