Page 10 - Le eno je potrebno

»Amaliji je že,« je rekel Ignacij. »Za vselej bo
ostala tam.«
Zdaj tudi profesor ni vedel več kaj reči.
Moža sta tiho sedela pri mizi in obema je bilo
prav, ko sta videla, da sta se ženi z otroki začeli vra-
čati proti uti. Dvignila sta se in jima šla naproti.
»Lep večer,« je rekla gospa Dolinarjeva.
»Lep,« je rekel Ignacij, »le čas je pasji.«
Razumela ga je in se nasmehnila.
»Hvala Bogu, da tudi čas mine,« je rekla. »Skrbi
sicer ostanejo, toda te, ki so danes težke, so že ju-
tri lažje.«
Pogledal jo je in se ob Dolinarju obrnil proti gra-
du.

XVII.
V enem izmed prvih dni velikega srpana, že v
noči, je Janez Baraga odpeljal svojo hčer v Mokro-
nog k prijatelju Machtigerju. Po smrti žene Katari-
ne je bila zanj največja muka, stopiti na voz, v kate-
rem je že sedela Amalija. Oči so ji bile suhe, vendar
rdeče, čeprav je bilo toplo, si je vrgla čez ramo ogri-
njalko in jo z obema rokama tiščala h kolenom ka-
kor da še v tem hipu hoče zakriti pred očetom ne-
rodno telo.
»Zbogom bi Barbari lahko rekla,« je votlo kreh-
nil, ko je prijel za vajeti.
»Vesela je, da ji zginem spred oči,« je rekla tiho.
»Kakor sem jaz vesel, da ni doma Franceta,« je
siknil.
Muka, ki je ležala med njima že mesece, se ni
mogla premakniti. Kakor oster zid je stala med

112

16. 08. 2022 11:45:17
Le eno je potrebno 1del.indd 112
Le eno je potrebno 1del.indd 112 16. 08. 2022 11:45:17