Page 6 - Nauk gora

in kako je znal tudi v javnosti umirjeno pokazati na
krščanski predlog življenja. Zlasti smo to lahko obču-
dovali pri obrambi vrednote družine.

Bogdana Žorža sem zadnjič obiskal lani po božiču.
Čeprav bolan, je bil poln optimizma. Občudoval sem
njegovo odprtost, ko sva se pogovarjala o bolezni.
Ko me je žena vprašala, če se mi mudi, je on izrekel
besede, ki jih ne bom nikoli pozabil: »Tudi meni se
je prej mudilo. Sedaj v bolezni pa imam čas. Veliko
časa …« Pomenljivo je, da nosi zadnji prispevek, ki
ga je napisal za Ognjišče, naslov Čas. V knjigi je sicer
predzadnji, saj se nam je zdelo bolj logično, da pri-
spevek, kjer osebno govori o svoji bolezni, damo na
konec knjige.

»Zelo sem vesel, da sem bil lahko danes pri maši.
Stal sem sicer v zakristiji, kajti stoje mi je laže. Če
sem se utrudil, sem lahko sedel. Predvsem pa sem
bil vesel, da sem lahko pel. Pel božične pesmi!« mi
je rekel ob zadnjem obisku. Bogdan je bil navdušen
cerkveni pevec in tudi sicer je rad prepeval. Potem
se je pošalil: »Od tistega mojega petja sicer ni bilo
velike koristi, a za mojo dušo je bilo tako blagodej-
no!« Prepričan sem, da danes Bogdan že poje pri ne-
beškem bogoslužju najljubše pesmi. Verujem, da vse,
ki jim je na kakršenkoli način pomagal, jih ljubil in z
njimi sodeloval, že priporoča Bogu.

Bogdanu pa iskrena hvala za tako lepo in plodno
sodelovanje. Naj bo ta knjiga skromna oddolžitev
naše založbe za vse, kar je po nas podaril bralcem.

Božo Rustja
Na god bl. Lojzeta Grozdeta,

27. maja 2014

12