Page 5 - Obrisal bo solze z njihovih oči

Bog je vedno
z nami

Bilo je med prvo svetovno vojno. Vojak v strelskem 23
jarku je zagledal svojega prijatelja na ‘nikogaršnji
zemlji’, to je, na področju med okopi ene in druge
vojske, kako se je opotekel in padel, ko ga je zadela
sovražnikova krogla. Vojak je dejal svojemu oficir-
ju: »Ali smem iti do njega in ga prinesti sem?« Ča-
stnik je podrejenega zavrnil z besedami: »Nihče se
ne more živ vrniti od tam! Samo še tebe bi izgubili.«
Ne meneč se za oficirjeve besede je vojak odločil, da
bi rešil sobojevnika, saj sta bila celo vojno nerazdru-
žljiva prijatelja. Nekako mu je uspelo privleči prijate-
lja do strelskega jarka, vendar za visoko ceno: vojak je
zadobil smrtno rano, njegov prijatelj pa je bil mrtev.
Oficir je jezen dejal: »Rekel sem ti, da ne hodi! Sedaj
sem izgubil oba. Ni bilo vredno!«
Vojak je z zadnjimi močmi skoraj izdihujoč odgovo-
ril: »Pa je vendar bilo vredno.«
»Le kako,« je spet rekel častnik. »Le kako. Če si ti
smrtno ranjen, tvoj prijatelj pa mrtev?«
Fant je pogledal oficirja v obraz in dejal: »Splačalo
se je! Kajti ko sem prišel k njemu, je dejal: “Vedel
sem, da boš prišel pome.”«