Page 8 - Pekovski vajenec iz Znojma

Ivanje

Ivanje! Varšava praznuje praznik pomladi! Na
samostanskem vrtičku pri cerkvi sv. Bena so se raz-
cvetele prve vrtnice. Pater Dvořak je vse potrgal in
jih nesel Mariji Pomočnici. Ob bregovih Visle, ki se
kot srebrna cesta vije mimo doma redemptoristov,
zelene gozdovi.

Ivanje! Vso noč so od Prage sem svetili kresovi.
Mladi fantje so pojoč skakali preko rdečih plamenov,
njihovi plašči s srebrnimi vrvicami in zlatimi čopi so
kot svileni prapori plapolali v svetlobi ognja. Noč je
bila polna prešerno vriskajoče godbe. Med glasovi
trobent, pavke, flavte in dude je do samostanskih
celic spet in spet zavriskala kresna pesem sobotka.
Ljudje so bili pijani pomladi, plesa in medice.

Ognji so ugasnili, zamrli sta godba in pesem.
Nato so zapeli ptički v drevju in oglasil se je zvon-
ček v stolpu sv. Bena. Pa se jih ni mnogo odzvalo
vabilu zvončka. Prazno je bilo okrog oltarjev pri
zgodnji jutranji maši. Le nekaj starih ženic je bilo v
cerkvi, ki so pred svetimi podobami poljubljale tla
in polglasno mrmrale rožni venec in dolge litanije.

V opoldanskih urah pater Dvořak hodi po uli-
cah starega mesta. Pod plaščem nosi Najsvetejše.
Čim globlje prodira, tem ožje so ceste. Na mnogih
ulicah ni niti sledu o zlatem siju pomladi.

Globoka žalost leži patru na duši. Ali ni še vedno
tujec v tem mestu? Klicar v puščavi, kot veliki

150