Page 19 - Tebi Slovenska krajina

Tebi slovenska krajina:Layout 1 12.6.2019 13:08 Page 231

Povzetek

ričujoča razprava govori o Jožefu Kleklu st. (1874–1948), duhov-
Pniku, »apostolu dobrega tiska«, pesniku, pisatelju, politiku (…).
Torej o eni najmarkantnejših osebnosti Slovenske krajine (Prekmurja),
o človeku, ki ima veliko (verjetno največ) zaslug za priključitev pokra-
jine k Sloveniji leta 1919.
Madžarska oblast njegovega rodoljubja izpred prve svetovne vojne
in po njej ob okupaciji Prekmurja 1941 ni »pozabila«, kar je Kekla stalo
štiriletne internacije v Celldömölku na Ogrskem.
Osnovni namen razprave je predstaviti Kleklovo slovenstvo na teme-
lju medvojnih dokumentov, saj je nekatere tovrstne akte (zlasti Odgo-
vor), s katerimi se je Klekl v konfinaciji zagovarjal pred madžarskimi
oblastmi zaradi obtožbe veleizdaje, povojna komunistično-socialistična
oblast zlorabljala za etiketiranje Klekla kot narodnega odpadnika (re-
negata).
Razprava ima pet poglavij:

I. ZGODOVINSKO OZADJE MEDVOJNIH IN POVOJNIH OBTOŽB
V drugi polovici 19. stoletja se je na Madžarskem pojavil v odnosu
do mnogih manjšin šovinostičen nacionalistični duh, okrepljen z libe-
ralizmom, ki je moč črpal iz protestantizma in francoske revolucije ter
je grozeče pretil tudi identiteti ogrskih Slovencev. Prekmurskemu ljud-
stvu, ki je govorilo in čutilo slovensko, je stala ob strani velika večina
katoliških duhovnikov pod vodstvom dr. Franca Ivanocyja (1857–
1913): Najvplivnejši Ivanocyjev sodelavec je postal ravno Klekl, zato ni
čudno, če je madžarska oblast ozadje in »snov« za medvojne obtožbe
iskala že pri »njegovih koreninah«, se pravi: v njegovi narodno zavedni
družini, v njegovih študentskih stikih z rojaki onstran Mure, v »sloven-
skem krožku« prekmurskih bogoslovcev v sombotelskem bogoslovju
kot tudi v njegovem kaplanovanju pri Ivanocyju na Tišini (1897–1902).
Seveda se je val madžarskih obtožb na račun Kleklovega slovenstva prav

231