Page 18 - Tebi Slovenska krajina
P. 18

Tebi slovenska krajina:Layout 1  12.6.2019  13:08  Page 206





               TEBI, SLOVENSKA KRAJINA ...
               zirnostjo in »enobarvnostjo« je »blatil in oskrunjal« prenekaterega za-
               služnega Slovenca, med katere nedvomno sodi tudi Jožef Klekl.
                  V razpravi navedeni in interpretirani (nekateri v celoti) medvojni in
               povojni dokumenti pa predstavljajo Klekla kot globoko narodno čuječo
               osebnost ter na povojni tisk mečejo senco »brezobzirnega ideološkega
               mračnjaškega nasilja« nad njim.



                  2. Pričevanja njegovih sodobnikov (pisatelj Fran Ksaver
                        Meško, Jožef Plečnik, ddr. Anton Trstenjak …)


                  Povojni tisk, kot smo videli, tudi po smrti Kleklu »ni pustil počivati
               v miru«. »Protiutežna« pa so o njem pričevanja njegovih sodobnikov.
               Nekaj jih poglejmo.



                                   2.1.  Jožef Plečnik (1872–1957)


                  Arhitekta Jožef Plečnika je na Slovensko krajino in njene prebivalce
               vezala »neka čudna tiha ljubezen«, kakor sam pravi v pismu takratnemu
               bogojinskemu župniku Ivanu Baši 2. maja 1924.     562
                  S prekmursko duhovščino se je Plečnik seznanil leta 1924, ko je za-
               radi načrtovanja cerkve obiskal Bogojino.  563
                  Stik s Kleklom pa je vzpostavil pozneje. Verjetno je naveza stekla po
               Vilku Novaku,  564  ki je bil leta 1933 urednik »Kleklovih« Novin. Nova-
               kova zasluga je tudi nastanek nove glave Novin, ki jo je na njegovo proš-
               njo narisal Plečnik, in je potem krasila Novine do leta 1938 in od leta
               1940 do konca izhajanja.  565
                  Iz korespondence med Kleklom in Plečnikom je razvidno, da je za-
               sluga arhitekta Plečnika tudi oblikovna sprememba Novin v srebrno-
               jubilejnem 25. letu izhajanja. Tako se leta 1938 Novine predstavijo v
               novi obliki (petstolpne ozke kolone so zamenjale štiristolpne kolone
               tiska, glavo pa je Plečnik postavil namesto prvega stolpca pokončno čez
               vso uvodno stran časnika).
                  Čeprav so Novine bile pisane v gajici, jih je »mojster rajske lepote«
               Plečnik rad bral. V njih je čutil utrip duhovnega in narodnega »kapi-
               tala« 566  in dih panonske duše, zato 8. septembra 1938 Kleklu spet poda

               206
   13   14   15   16   17   18   19   20   21   22