Počitnice in dopust

Šolarji, dijaki in študenti komaj čakajo, da si oddahnejo od učilnic, predavanj, knjig in študija. Še bolj in drugače si oddiha želimo zaposleni. Bremena dnevnega ritma, obveznosti, hitenja, skrbi v službi in doma od nas skoraj zahtevajo oddih in odklop. Vsi se veselimo dopusta in si skoraj idilično predstavljamo šumenje morja, poležavanje na plaži, mirne noči in spokojnost. V družinah, kjer so otroci še majhni, pa se običajno zgodi, da pridemo domov še bolj utrujeni, kot smo odhajali. Kljub temu, da imamo zelo radi naše otroke, je prav, da si vsaj medsebojno priznamo, da so celo dopusti naporni. Tudi naši starejši mladinci nam dajejo vedeti, da obstajajo, čeprav na drugačen način. Enkrat bi se pogovarjali, drugič ne, tretjič imajo ideje, ki bi jim utegnile škodovati.

Počitnice in dopust naj bi bili res najprej namenjeni počitku in sprostitvi. Ker je manj fizičnih in psihičnih obremenitev in ker smo več skupaj, prihajamo drug drugemu bolj blizu. Pravimo, da se odnosi in vzdušja, ki jih nosimo v sebi, kar zgostijo. Zato je tako zelo pomembno, da vsi v družini vemo, kaj je namen počitnic in dopusta. Ni namen, da se bomo prepirali, kdo ima prav in kdo ne, kam bomo šli in kam ne ter koliko časa bomo preživeli za računalnikom in televizijo. Namen je, da se spočijemo, se imamo lepo in drug drugemu namenjamo spoštovanje in prijaznost.
Vnaprej si bomo vsaj okvirno določili, kako bomo preživljali prosti čas. Kjer so otroci že večji, je smiselno, da se skupaj dogovorimo, kaj bi radi doživeli, koliko časa bomo skupaj, kaj bo kdo delal, kako si bomo med počitnicami porazdelili delo v hiši (ali na kmetiji, v delavnici). Otroci nam bodo hvaležni, če nam bodo vsaj lahko povedali svoje želje. Presenetljivo hitro bodo tudi razumeli, zakaj nekaterih njihovih želja pač ne moremo uresničiti. Starši naj se le potrudimo, da jih najprej poslušamo in jih sprejmemo kot resne sogovornike. Odločitve so seveda na strani staršev.

Da pa bodo odločitve trdnejše, se morava najprej uskladiti midva kot zakonca. Najprej se midva odločiva, da se bova med dopustom imela lepo, da se bova spoštovala, drug druga upoštevala (tudi v različnosti mnenj) in s tem dala otrokom varnost v družini. Če otroci potrebujejo, da so od staršev slišani, jaz kot mož še bolj potrebujem, da sem slišan od svoje žene (in obratno). Želim ti povedati, kako si zamišljam preživljanje prostega časa. Ne vem, če bova lahko uskladila vse, lahko pa se odločiva, da se bova vsaj potrudila drug drugega razumeti in začutiti.
Dovolimo si, da si bomo med dopustom res odpočili. Vseeno je, ali bomo ogled kakšne znamenitosti, mesta, adrenalinskega parka, veselice ... izpustili. Okrepimo si medsebojne vezi, ki jih bomo nosili s seboj ne le do naslednjega dopusta, temveč vse življenje. In potrudimo se, da bomo v to poletje investirali naše veselje in radost, da smo skupaj z ljudmi, ki jih imamo radi. Slabo voljo, nerganje, sitnobo, kritiko in tarnanje pa dajmo na jadrnico in jih pošljimo daleč proč.

Janez Logar, zakonski in družinski terapevt

Ognjišče (2016) 07, str. 19