Moč poklicanosti

pb 2019 03aPred šestimi leti, 13. marca 2013, je kot krmar Petrove barke nastopil papež Frančišek, ki je že z izbiro imena po sv. Frančišku, asiškem Ubožcu, napovedal nov slog papeževanja. Postal je pastir “z vonjem po ovcah”, kakršni naj bi po njegovih besedah bili vsi služabniki Božjega ljudstva. Z ljudmi se pogovarja na ‘ti’, nikoli ne pozabi prositi, da molimo zanj. Takega preprostega Frančiška srečujemo tudi v tej knjigi, ki prinaša papeževe odgovore na vprašanja španskega redovnika klaretinca Fernanda Prada o posvečenem življenju danes. V daljšem uvodu ‘spraševalec’ pripoveduje, kako se je s papežem hitro dogovoril za ta obisk pri njem vročega avgusta lani, kako se je na srečanje z njim odpravljal z ‘zvišanim pritiskom’, ki pa se je hitro umiril, saj ga je Frančišek sprejel kot pravi oče. Od patra Fernanda ni zahteval, naj mu pošlje vprašanja, zato je bil pogovor bolj sproščen.
Sad tega pogovora, ki je trajal dobre štiri ure, je pričujoča knjiga, ki ima tri dele: Gledati preteklost s hvaležnostjo, Živeti sedanjost z gorečnostjo in Gledati v prihodnost z upanjem. Na papežev predlog sta se v pogledu na preteklost omejila na čas po koncilu, ki je izdal pomembno listino o primerni prenovi redovniškega življenja.

    papež Frančišek
    Moč poklicanosti
    Družina, Ljubljana 2018,
    strani 100, cena vez. 19,90 €
    Naročila:
Marsikje so to prenovo napačno razumeli, kar je povzročilo veliko škode. Ko sta imela pred očmi sedanjost, je papež poudaril, da mora vzgoja za posvečeno življenje “temeljiti na štirih stebrih: duhovno življenje, skupnostno življenje, življenje v izobraževanju in študiju ter apostolsko življenje”. Glede prihodnosti pa je Frančišek dejal: »Prava, resnična izobrazba mora ohranjati ravnovesje med tremi človeškimi jeziki: jezikom razuma, jezikom srca in jezikom rok. Gre za učenje, kako se pravilno razmišlja, pravilno čuti in pravilno dela.«

»Posvečeno življenje, kjer bi Jezus ne bil prisoten s svojo besedo v evangeliju, s svojim navdihom – ne deluje. Brez zaljubljene gorečnosti za Jezusa ne bo prihodnosti za posvečeno življenje, ne bo mogoča. Ta gorečnost nas usmerja proti preroškosti. Kadar govorimo o preroški razsežnosti posvečenega življenja, ne govorimo o prerokovanju prihodnosti … Gre za izhod iz sebe samega, ven, v gorečnosti za zaljubljenega Jezusa, z vžganim srcem – in da to postane drugim, morda, prihodnost.«

ČUK, Silvester (Priporočamo, berite). Ognjišče, 2019, leto 55, št. 3, str 100.

Zajemi vsak dan

Vsak, ki me potrebuje in kateremu lahko pomagam, je moj bližnji. Pojem ‘bližnji’ je posplošen, vendar ostane konkreten.

(Benedikt XVI.)
Sreda, 22. Maj 2019

Ognjišče na Facebooku

Na vrh