Sonce Petovione

pb 2021 06b(ob godu sv. Viktorina Ptujskega - roman o prihodu krščanstva na Ptuj)
Lep čas sem odlašal, preden sem vzel v roke to debelo knjigo. Ko sem se lotil branja, pa me je tako prevzela, da je kar nisem mogel odložiti. Najprej zaradi dogajanja, ki je postavljeno v zadnji desetletji drugega krščanskega stoletja, ko se je v najstarejšem mestu na Slovenskem – rimski Petovioni – oblikovalo prvo krščansko občestvo. Pritegnil me je tudi Cestnikov jezik, ki je nevsakdanji, iskriv, sočen, včasih celo drzen. Najbolj pa sem občudoval njegovo poznavanje snovi. Ogromno ga je natresel v razvejani zgodbi, tej pa je dodal v preglednicah na koncu romana. “Odkod njemu vse to?” sem se spraševal – podobno kot Jezusovi rojaki v nazareški shodnici.
V romanu si od začetka pa skoraj do konca stojita nasproti legionar veteran Sibiden Leontid in trgovec Heliodor Neokleos in njuni družini. Vojščak Leontid časti rimske bogove, Grk Heliodor pa je kristjan, ki je s svojimi otroki prišel v Petoviono iz Nikomedije. Ti so bili prvo jedro Kristusovih učencev. Zaradi doslednega življenja so bili v tem mestu spoštovani.

    Branko Cestnik
    Sonce Petovione
    Mohorjeva družba, Celje 2019,
    strani 515, cena vez. 35,00 €
    Naročila:
»Heliodor ni mišji kristjan, ki bi svojo vero kazal le v poltemi kletnih zbirališč ali ko se po Gospodovi večerji dobro je in pije. Ko potuje in trguje, mu ni težko tako Judom kot poganom povedati o razlogih za upanje, ki je v njem.« Tako ga uči apostol Peter. Heliodor in Leontid sta iskrena prijatelja, med otroki se spletajo vezi ljubezni. Število kristjanov raste. »V slabih dveh letih se je krščenih in še ne krščenih Kristusovih otrok nabralo trinajst.« Nekatere mestne veljake navzočnost kristjanov moti, eden od njih pa jih brani: »Ne vem, zakaj naj bi prav oni, ki jih ni veliko, rušili večni Rim. Morda res delujejo brezbožno, toda oblast spoštujejo, davke plačujejo, so dobri meščani in tudi dobri vojaki.«

Dvignil se je Sibiden Leontid: »Vsi veste, da sva s Heliodorjem prijatelja in da sem prav jaz točno pred desetimi leti, pripeljal Neokleosove v naše mesto. Zdaj v našem mestu prijateljujem s kristjani. Če se vam zdim okužen in bloden, ne vem, kaj naj rečem. Nekaj ljudi se jim hoče pridružiti. Jaz, ki od blizu opazujem, kako to poteka, vam pri Jupitru zagotavljam, da nikogar v svojo vero ne silijo in nikogar ne vabijo k sebi z zvijačo ali lažno obljubo. Pustimo jih pri miru! To je moje mnenje.«

S. Čuk, Priporočamo, berite, v: Ognjišče 5 (2020), 100-101.

Zajemi vsak dan

Ljudje, ki ne morejo odtrgati svojega pogleda od tostranskega življenja, njegovih skrbi in težav, seveda tudi ne morejo svojih misli prav naravnati k Bogu.

(Andrej Gosar)
Nedelja, 24. November 2024
Na vrh