Don Camillo in Peppone 3

Sliko na naslovnici razlaga zgodba Križev pot, ki pripoveduje, kako je don Camillo ‘poučeval’ dva nevernika z ročajem vil. Njegov stari škof ga je zaradi tega kazensko prestavil v “najbolj nesrečen kraj na tem planetu”. V tisti gluhi samoti je strašno pogrešal Križanega iz cerkve, kjer je bil doslej in se je z njim pogosto zaupno pogovarjal. Sklenil je, da ga gre iskat. Križ je bil težak, pot pa dolga in strma, vendar je s skrajnim naporom prispel do vrha in križ postavil v svojo sedanjo cerkev. Po maši je Križanega vprašal: »Jezus, nisi jezen, da sem te pripeljal v to ubogo cerkev?« Kristus pa mu je z nasmehom odgovoril: »Ne, don Camillo, čudovita cerkev je ...«

Prva leta po drugi svetovni vojni je bila za politično vzdušje v Italiji značilna napetost med strankama krščanskih demokratov in komunistov, ki so bili ‘zadrti’ stalinisti. To vzdušje je pisatelj Giovannino Guareschi zajel v zgodbah, v katerih prve pooseblja podeželski župnik don Camillo, druge pa ‘proletarec’ Peppone, župan v tistem kraju. Don Camillo si pri svoji ‘evangelizaciji’ večkrat pomaga z mišicami in je zaradi tega deležen graje Kristusa na velikem križu v cerkvi, ki se mu bolj ali manj skesano izpoveduje. Peppone s svojo rdečo druščino don Camillu rad nagaja in v javnosti nastopa kot zagrizen sovražnik Cerkve. Kot človeka pa sta si moža zelo blizu, prava prijatelja.

Zgodbe so izšle v več knjigah v letih 1948–1965; njihovo priljubljenost so povečali in jo še naprej ohranjajo po njih posneti filmi s francoskim komikom Fernandelom (don Camillo) in italijanskim igralcem Ginom Cervijem (Peppone). Dediči so vse knjige povzeli v zbirko Ves don Camillo (Tutto don Camilo), ki obsega 246 zgodb. Naša najstarejša založba jih postopoma ponuja slovenskim bralcem. Doslej so izšle tri zajetne knjige, lahko pričakujemo še dve.

(Ljudje so zahtevali od škofa, da se don Camillo vrne). »Domovinski čut je prisoten v nas, kjerkoli smo, toda ko gre v vojni vojak v napad, mora videti, kako plapola zastava njegovega polka. Zastava ohranja vero v naše moči in zato mora plapolati tudi takrat, ko je vera v domovino prisotna v nas. Ekscelenca: tisti križani Kristus je naša zastava, don Camillo pa njen praporščak.«

Čuk S., Priporočamo,berite, v: Ognjišče (2016) 3, str. 112.