Blaž Kumerdej

* 27. januar 1738, Zagorice na Bledu, † 10. marec 1805, Ljubljana

"Kranjska ima jako ugodno lego za trgovino in obrt. Ljudstvo je nadarjeno, pa zelo siromašno. Kriva temu je nevednost, ker zna na kmetih komaj sto ljudi pisati in brati. Treba je učiti ljudi brati in pisati v domačem jeziku, da preprosti človek lažje in bolje spozna svoje krščanske dolžnosti." Tako je zapisal v svoji spomenici o šolskem vprašanju, poslani dunajski vladi leta 1773, Blaž Kumerdej, ki je umrl na današnji dan (10. marca 1805).

Zagovornik slovenskega šolstva

Pisec te poslanice z dolgim naslovom Domoljuben načrt, kako bi se dalo kranjsko stanovalstvo najuspešneje poučevati v pisanju in branju, se je rodil 27. februarja 1738 v Zagorici, vasi, ki je danes del Bleda (na levo roko, če prideš iz Lesc). Na latinskih šolah (klasični gimnaziji) v Ljubljani se je zanimal za ruščino in za cirilico in glagolico. Po maturi je vstopil v ljubljansko bogoslovje, da bi študiral teologijo in postal duhovnik, pa si je kmalu premislil in odšel na Dunaj študirat filozofijo in pravo. Študij je končal z doktoratom in postal učitelj na dunajski orientalski akademiji. Ogreval se je za razsvetljenjsko miselnost, ki je navdihovala tudi tedanjo avstrijsko cesarico Marijo Terezijo. "Prosvetljena absolutistka" se je zanimala za izobraževanje preprostega ljudstva. "Ljudem je treba pomagati, da bodo živeli krepostneje, da bodo marljivejši in imovitnejši in tako lažje plačevali davke." Cesarica je leta 1772 izdala odlok za izboljšanje šolstva v vseh njenih deželah.

Šolske razmere v svoji kranjski domovini je želel izboljšati Blaž Kumerdej s svojo poslanico, ki jo je nenaprošen predložil dunajski vladi leta 1773. V njej poudarja potrebo, da se osnuje ljudskošolski pouk na podlagi materinščine, ako naj šola v slovenskih deželah prinaša kaj sadov (tedanja vlada je namreč hotela povsod ustanavljati le nemške šole). Dobro utemeljeni Kumerdejev predlog je vlada izročila kranjskemu deželnemu glavarstvu, ki je zbralo mišljenje cerkvene in svetne gosposke, po katerem so predlogi Blaža Kumerdeja neizvedljivi. Deželno glavarstvo je poslalo na Dunaj nekaj svojih predlogov, ki pa niso bili ugodno sprejeti. Dvorna pisarna je 12. julija 1773 odredila, naj se v Ljubljani osnuje šolska komisija in ustanovi normalka. Za njenega ravnatelja je bil imenovan Kumerdej "zaradi razboritosti in vneme, ki jo je pokazal v tej prevažni stvari".

Ravnatelj normalke in jezikoslovec

Normalka je bila šola, ki se je zgledovala po "normah" šole, ustanovljene leta 1771 pri Svetem [tefanu na Dunaju, kjer so poučevali po metodi opata Ignacija Felbingerja (po tabelah ali črkah). Ljubljansko normalko so odprli jeseni 1773 in sicer za štiri razrede hkrati, kar pa se je izkazalo za zgrešeno, ker se tvarina ni prav razdelila. Poglavitni razlog neuspeha je bilo dejstvo, da se je pouk vršil v nemškem jeziku, čeprav je bilo med 120 obiskovalci normalke le 20 nemških otrok. Med ljudmi je bilo veliko predsodkov zoper šolo pa tudi cerkvena in svetna gosposka nista bili posebno ogreti zanjo. Cesarica je bila huda in je za šolskega upravitelja na Kranjskem imenovala grofa Janeza Nepomuka Edlinga, oskrbnika brižinskih škofov v Škofji Loki, ki je kazal veliko vnemo za šolstvo pri nas.

Zanimanje za novo šolo je hotel spodbuditi najprej s tem, da je poslovenil več knjig, ki naj bi služile učiteljem in učencem. Sam je prevedel Mali katekizem, namenjen začetnim šolam ali trivijalkam, na katerih se je poučeval verouk, branje, pisanje in računstvo. Kumerdej je leta 1778 izdal naše prvo dvojezično berilo "Vadenja za brati v vse sorti pisanju za šolarje teh deželskih šol v cesarskih krajevnih deželah", ki so ga pri nas uporabljali vse do leta 1848.

Kumerdej se je ta čas posvetil jezikoslovju. Poglabljal se je v študij slovanskih jezikov in za to pridobival še druge. V ta namen se je leta 1779 rodila Kumerdejeva jezikoslovna akademija, ki je štela 15 članov in si je zadala nalogo urediti pravopis, gojiti jezik in zbirati gradivo za slovensko-nemški slovar. Ruski akademiji znanosti je 1780 poslal razpravo o jezikoznanstvu Slovanov in Rusov in s tem prvi pri nas opozoril o potrebi znanstvene povezanosti med Slovani.

"Akademik" in prevajalec svetega pisma

Blaž Kumerdej je bil vodilni član skupine slovenskih razsvetljencev, ki je hotela obnoviti Akademijo delavnih (Academia operosorum). Ta je delovala v Ljubljani v letih od 1701 do 1725. Za razliko od prve akademije (1693-1725), ki je bila po duhu humanistična, po jezikovni strani latinska, po zavesti glavnih članov pa kranjsko- domovinska, je bila obnovljena akademija po duhu prosvetljenska, po rabi jezika in po svojih narodnoprosvetiteljskih namenih že izrazito slovenska. Med njenimi člani so bili: prevajalec Svetega pisma Jurij Japelj, pesnik p. Damascen Dev, zgodovinar in dramatik Anton Tomaž Linhart, nabožni pisec oče Marko Pohlin in drugi. Na prvi javni seji (3. aprila 1781) je tajnik Jurij Japelj to novo akademijo imenoval "pravo slovstveno državo naše domovine". Družba, ki je imela namen pospeševati književnost, je delovala štiri leta. Kumerdej je sam sestavil poskus pravopisa, spisal je kranjsko-slovansko slovnico s težnjo ustvariti skupen slovanski jezik. Zapustil je bogato slovarsko delo (večina teh del je ostala v rokopisu).

Kumerdej je v svojem času veljal za najboljšega poznavalca slovenščine, zato ga je duhovnik Jurij Japelj povabil k sodelovanju pri novem prevodu Svetega pisma v slovenščino. Japelj in Kumerdej sta izdala v dveh knjigah Novi testament (1784, 1786) in prvi del Starega testamenta - Mojzesove bukve (1791), potem so delo nadaljevali drugi. Kumerdej si je s svojo vsestransko dejavnostjo pridobil vzdevek Neutrudni, ki ga je nosil kot član Akademije delavnih.

Silvester Čuk