Jurij Trunk

* 1. september 1870, Bače, Koroška, † 11. marec 1973, San Francisco

"Dosegel sem precej visoka leta"

Ko je Jurij Trunk ob novem letu 1948 zaključil knjigo svojih Spominov (Mohorjeva družba, 1950), je zapisal: "Dosegel sem precej visoka leta. Stojim na skrajni meji človeškega življenja." Takrat je bil star 78 let in ni vedel, da ga čaka še 25 let zemeljskega popotovanja. Rodil se je 1. septembra 1870 v Bačah na Koroškem kot peti otrok v zavedni slovenski družini. "Moja mamica je kot mlada deklica prva pela znano pesem N'mav čez izaro, n'mav čez gmajnico, ki jo je zložil in uglasbil Bačan župnik Franc Treiber­in je postala narodna." Krščen je bil v župnijski cerkvi pri Ma­riji na Zilji, v šolo je hodil v Loče, nato v Beljak, od 4. gim­nazijskega razreda dalje je bil gojenec malega semenišča v Celov­cu. Po maturi je vstopil v celovško bogoslovje in 28. julija 1895 pel novo mašo. Že naslednji mesec je nastopil službo kaplana v Vetrinju, kjer so se brž začenjali zaganjati vanj nemčurji. Za­radi narodne zavednosti je bil vedno tarča prenapetežev, ki so dosegli, da je škofija pogosto prestavljala: iz Vetrinja v Šmo­hor pa nazaj v Vetrinj, zatem v Kazaze, v Šmihel pri Pliberku in spet v Kazaze. Septembra 1904 je bil imenovan za mestnega župnika pri Sv. Križu v Beljaku. Mesto je tedaj štelo okoli 18.000 prebi­valcev, po narodnosti okoli 5.000 - 6.000 Slovencev, a je bilo na zunaj vse nemško. "Pri ljudskem štetju leta 1910 nas je bilo Slovencev le nekaj nad - trideset, pa so vsakega posebej tirali pred komisijo in nam zapretili z ričetom, ker da smo goljufivo navedli!"

"Hauptmacher" Slovencev na Koroškem

Kot mlad duhovnik je Jurij Trunk veliko potoval: 1906 je obis­kal Egipt in Sveto deželo, leta 1909 je dvakrat potoval v Ameriko (ZDA) in naslednje leto še tretjič. Potopisne črtice s potovanja po Sveti deželi so izšle leta 1911 pod naslovom Na Jutrovem; o vtisih s svojega prvega potovanja po Ameriki je spisal v nemščini knjigo Quer durch Amerika (Križem po Ameriki). Leta 1912 je začelo v mesečnih zvezkih izhajati Trunkovo najbolj znano delo Amerika in Amerikanci z odličnimi ilustracijami Ivana Vavpotiča. Svoje prispevke je objavljal tudi v Mohorjevem koledarju in koroških slovenskih listih. Ker je slovenski jezik ohranjal ne le z govor­jeno besedo, ampak tudi s peresom, je bil nemškim nacionalistom trn v peti. Kot "Hauptmacherja" (kolovodja) Slovencev na Koroškem so ga skušali odstraniti že pred prvo svetovno vojno. Svoj načrt so hoteli uresničiti med prvo svetovno vojno. Obtožili so ga pro­tidržavnih dejanj (vohunjenja) in ga sredi marca 1916 zaprli. Na­slednji mesec so ga poslali v "konfinacijo!" na Jezersko, kjer je ostal do novega leta 1917 kot duhovni pomočnik. Konec prve sve­tovne vojne in vse burne dogodke po njej je dočakal kot župnik v Borovljah. Bil je član jugoslovanske delegacije na mirovni konfe­renci v Parizu, kjer je bilo o usodi Koroške že vse vnaprej odlo­čeno. Po nesrečnem plebiscitu (10. oktobra 1920) se je moral umakniti iz Beljaka na svoj dom v Bače, kjer je kmalu prejel od­lok, da mora v treh dneh zapustiti domačo občino. Uvidel je, da mu je vsako delovanje v domovini onemogočeno, zato se je (s tež­kim srcem) odzval vabilu, naj pride v Ameriko.

V Ameriki "začasno": za 52 let

Na pot "čez veliko lužo" je odšel 20. julija 1921. V Spominih je zapisal: "V Ameriko sem prišel kot naseljenec, vendar z misli­jo, da se utegnejo razmere spremeniti, pa se vrnem. Kmalu vidim, da bo na Koroškem ostalo, kakor je nastalo in je." Njegova prva postaja v Ameriki je bila Fulda blizu mesta Berwick v zvezni drža­vi Severna Dakota; tam je tri leta deloval med nemškimi priseljen­ci. "Zdaj sem čisto sam na nepregledni severnodakotski preriji. Le cerkvica in Bog v njej sta mi soseda. Srečen in zadovoljen sem, a vendar - brez domovine." Ohranjal je redne stike s Koroško. Koroške Slovence je prepričeval, kakšna škoda bi bila, če bi se vključili v nemško krščansko socialno stranko. Zagovarjal je na­čelo, da se morajo Slovenci samostojno politično organizirati, poživiti je treba delovanje slovenskih prosvetnih organizacij, kjer jih ni, jih je treba ustanoviti, treba je osnovati slovensko zadružno centralo v Celovcu... Iz Fulde se je Jurij Trunk prese­lil na slovensko župnijo v rudarskem mestu Leadville (Kolorado), ki je nastalo v času "zlate mrzlice" sredi 19. stoletja in je s svojimi 3.109 m nadmorske višine najvišje ležeče mesto v ZDA. Temu kraju je župnik Jurij Trunk vtisnil neizbrisen pečat s svo­jim dušnopastirskim in narodnim delovanjem ter s poslikavami cer­kve sv. Jožefa. 1. septembra 1946 se je preselil v San Francisco v sončni Kaliforniji, kjer je ostal vse do svoje smrti 11. marca 1973. "Nasičen z leti" se je preselil v večno domovino, potem ko svoje rodne domovine kljub dolgi odsotnosti ni pozabil, pogrešal pa vedno.

Silvester Čuk