Franc Grivec

* 19. oktober 1878, Veliki Lipovec, † 26. junij 1963, Ljubljana

Franc Grivec je bil sin Suhe krajine: rodil se je v kmečki druži­ni 19. oktobra 1878 v Velikem Lipovcu župnije Ajdovec pri Žužember­ku (iz te župnije je izšel tudi svetniški škof Janez Gnidovec). Bis­tri Franc je po končani osnovni šoli v Novem mestu (1890) odšel v Ljubljano, kjer si je nabiral znanje osem gimnazijskih let. Že ta­krat je kazal zanimanje za slovanske narode in se je učil ruščine, srbohrvaščine in staroslovanščine, kar je s pridom uporabljal pri svojem poznejšem znanstvenem delu. Po maturi (1898) se je vpisal v ljubljansko bogoslovje in bil leta 1902 posvečen v duhovnika. Po novi maši je nadaljeval bogoslovni študij na univerzi v Innsbrucku, kjer si je s tezo o poskusih zedinjenja pri vzhodnih Slovanih pri­dobil naslov doktorja teologije. Po vrnitvi domov je bil eno leto kaplan v Dobu pri Domžalah, zatem eno leto študijski prefekt v semenišču, leta 1907 pa je postal predavatelj filozofije in osnovne teologije v ljubljanskem bogoslovju namesto Janeza Evangelista Kre­ka, ki je šel kot poslanec v dunajski parlament. Po prvi svetovni vojni je bil eno leto redni profesor vzhodnega bogoslovja na uni­verzi v Zagrebu; leta 1919 pa je bil imenovan za rednega profesorja za osnovno in vzhodno bogoslovje na teološki fakulteti novoustanov­ljene slovenske univerze v Ljubljani. To službo je opravljal vse do svoje smrti 28. junija 1963.

Po študijski usposobljenosti je bil Grivec strokovnjak za vzhod­no bogoslovje in nauk o Cerkvi; njegova prva ljubezen pa je bila raziskovanje življenja in dela slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, katerih slavo je zanesel po vsem svetu. Tudi po njegovi za­slugi je papež Janez Pavel II. leta 1980 sveta brata razglasil za sozavetnika Evrope. Leta 1924 je napisal prvi slovenski priročnik nauka o Cerkvi z naslovom "Cerkev" (knjiga je z dopolnitvami dožive­la več izdaj). Že pred okrožnico papeža Pija XII. o Cerkvi (Mistici Corporis, 1943) je Grivec učil in pisal, da Kristus živi in deluje v Cerkvi kot svojem skrivnostnem telesu, katerega glava je.

Ta na­uk je poljudno razvil v svojem veroučnem učbeniku za srednje šole Krščanstvo in Cerkev (1941). Izvirnost njegovega nauka o Cerkvi je bila pritegnitev osnovnega bogoslovja vzhodne Cerkve, zato je bila njegova knjiga z veliko naklonjenostjo sprejeta pri pravoslavnih. Zelo mu je bila pri srcu edinost kristjanov. Za vzhodne kristjane je ovira prvenstvo rimskega škofa-papeža. Grivcu je hvaležno snov za vprašanje primata nudilo odkritje fresk v cerkvi sv. Klimenta v Oh­ridu: na eni izmed njih je upodobljen apostol Peter, ki na svojih plečih nosi stavbo Cerkve. Za edinost kristjanov si je prizadeval tudi kot preučevalec življenja in dela sv. Cirila in Metoda.

Sveta brata Ciril in Metod sta bila življenjska ljubezen profe­sorja Franca Grivca. Dokazoval je, da sta sveta brata hotela doseči enakopravnost Slovanov z drugimi kulturnimi narodi, kajti le kot ta­ki bodo mogli posredovati med Vzhodom in Zahodom. Škofovski sedež sv. Metoda naj bi bil v Velehradu na Moravskem in tam so leta 1909 ustanovili Velehradsko akademijo, ki je vsako leto prirejala znan­stvena srečanja v spomin slovanskih apostolov (vse do leta 1948, ko je Českoslovaško "objel" sovjetski komunizem).

Glavni namen sre­čanj v Velehradu je bilo zbližanje med pravoslavno in katoliško Cerkvijo. Grivec se je teh kongresov redno udeleževal kot predavatelj in organizator. Za zbliževanje med Slovani mu je starodavna Karlova univerza v Pragi leta 1948 podelila častni doktorat. O sve­tih bratih je tudi veliko pisal. Leta 1927 je izšla njegova knjiga Slovanska apostola sv. Ciril in Metod, ki je bila prevedena v češči­no, poljščino in nemščino. Leta 1936 je pripravil za tisk staroslo­vanski spis Žitje Konstantina in Metodija. V knjigi Slovenski knez Kocelj (1938) je prikazal prizadevanje tega panonskega kneza za os­voboditev slovanskih rodov od nemškega političnega in cerkvenega va­ruštva. Leta 1960 je vzbudila veliko pozornost njegova nemška knjiga Konstantin und Method, Lehrer der Slaven. Tik pred smrtjo (1963) je dobil v roke svojo knjigo Sv. Ciril in Metod, ki je izšla ob 1100 ­letnici prihoda sv. bratov na Moravsko. "Moj življenjski trud je poplačan s to knjigo!" je dejal.

(obletnica meseca 10_1998)