Blagoglasna kraljica glasbil v koprski stolnici

(ob obletnici) Koprska stolnica je v soboto 6. novembra 2021 dočakala velik dogodek: slovesno umestitev in blagoslov novih orgel; v nedeljo, 7. novembra pa je bil še slavnostni koncert, ki ga je izvedel priznani dunajski organist in skladatelj Pier Damiano Peretti.
Tako bi na kratko sklenili zgodbo, ki se je začela sredi leta 2017, ko je duhovnik in organist Mirko Butkovič videl razpis za pridobitev orgel iz dvorane Tonhalle v Zürichu. Začeli so se prvi pogovori z župnikom Primožem Krečičem in skupaj z zborovodjem Miranom Bordonom in Davidom Tomovskim so sklenili, da se "odpravijo na pot", po kateri bodo pripeljali te orgle v koprsko stolnico. Z arhitektom Boštjanom Furlanom in gospo Mojco iz Zavoda za spomeniško varstvo so "preigrali" vse možnosti za postavitev novega kora, kamor bi nove orgle lahko umestili ... in ob podpori kulturnikov in zlasti glasbenikov in nekaterih ustanov ... je nastala vloga, ki je romala v Zürich. Na veliko presenečenje je bila 16. januarja 2018 izbrana prav koprska stolnica ... in orgle, o katerih so doslej lahko samo sanjali bodo lahko kmalu koprske .... pa ni šlo vse gladko ...  O kronologiji in opravljenem delu smo se pogovarjali s stolnim župnikom dr. Primožem Krečičem, zborovodjo v koprski stolnici Miranom Bordonom, ter članom projektne skupine Davidom Tomovskim.

Zasnova orgel: Jean Guillou
Orglarji: Detlef Kleuker, Fritz Steinmeyer,
Van den Heuvel
Leto izdelave: 1988
Koncerna dvorana: Tonhalle, Zürich
Število manualov: 4,
število registrov: 68
Število piščali: 5520
Postavitev v Kopru: Orglarska delavnica Maribor

Orgle v Kopru imajo dolgo zgodovino. Prvi orglar, ki je omenjen v Sloveniji, je bil namreč ravno iz Kopra, prva omemba orgel je bila na tem mestu že pred 600 leti, prav tako je iz Kopra tudi prva omemba orgel za celotno področje Slovenije.« S temi besedami je Miran Bordon začel predstavitev projekta pridobitve, gradnje, umeščanja in zaključevanja prenosa orgel iz Švice v Slovenijo.

- Začniva s tem, kako ste prišli v stik z informacijo, da so v Zürichu v Švici pripravili razpis za podaritev njihovih orgel iz svetovno znane koncertne dvorane Tonhalle.
dr. Primož Krečič: V Kopru se je že nekaj časa razmišljalo in pripravljalo načrte, kako bi prišli do novih orgel, in potekale so že konkretne akcije, zbirali smo že sredstva ... A vse skupaj je zamrlo in ni prišlo do realizacije.
Dokler ni do nas stopil Mirko Butkovič, zanesenjak, duhovnik in organist, ki je prvi verjel v to zgodbo in nas je obvestil o možnosti pridobitve orgel iz Švice. Sprva se mi je glede na možnosti v župniji to zdelo nemogoče, a Mirko je kljub temu vztrajal in je ves čas počasi pripravljal teren. Sam sem obvestil ljudi v župniji o tej možnosti in nekega poletnega večera sta do mene prišla dirigent Miran Bordon in David Tomovski, ki sta po razmisleku in pogovorih z ljudmi predlagala, da bi vseeno poskusili s prijavo na ta razpis. Od tistega večera sem vedel, da je bil storjen prvi korak na dolgi poti k morebitni pridobitvi posebnih orgel v koprsko stolnico.

Koprska stolnica je desetletja hrepenela po ustreznih orglah, dokler se na obzorju ni pokazala veličastna ponudba naših do­brotnikov iz Züricha, ki je kakor vzhajajoče sonce razsvetlila našo pot do veličastne kraljice glasbil, ki jo zdaj veselo pozdravljamo in slovesno sprejemamo v naše svetišče, kakor sta kralj David in vsa hiša Izraelova sprejela skrinjo zaveze na Sionu: ‘David in vsa hiša Izraelova pa sta rajala pred Gospodom z vsemi glasbili in citrami, s harfami in bobni, z zvončki in cimbali … Tako sta David in vsa hiša Izraelova prenesla skrinjo Gospodovo z radostnim vzklikanjem in trobljenjem’ (2 Sam 6,5.15). Pozdravljena torej, kraljica glasbil, prisrčno pozdravljena v naši sredi! dr. Jurij Bizjak, koprski škof

- Odbor za prenovo dvorane Tonhalle v Zürichu je za oddajo teh orgel objavil mednarodni razpis. Kako ste se lotili priprave celotnega projekta, dokumentacije itd.?
David Tomovski: To se je dogajalo poleti leta 2017. Bilo je veliko zanosa, čeprav mogoče nismo verjeli, da bi res lahko prišlo do realizacije. Bili pa smo dovolj vizionarski, morebiti tudi malce »nori« v pozitivnem smislu, da smo začeli s tem projektom. Pred odločitvijo smo seveda opravili različne analize, kako bi recimo potekalo delo z umeščanjem in naročilom novih orgel in kaj pomeni morebiten prenos teh orgel iz Švice – v ozir smo vzeli prostorsko in zvokovno umestitev, gradbena dela v stolnici, pa tudi, kaj takšno glasbilo prinaša v širši prostor in kako potem ta inštrument v širšem kulturnem in cerkvenem smislu peljati naprej. Sodelovali smo tudi z Zavodom za kulturno dediščino (ZVKD), ki je bil v projekt vpet vse od poletja 2017, in smo skupaj z njim iskali rešitve ter hkrati z njihove strani dobili zelo veliko posluha in usmeritev, ki so pripeljale do zelo dobrih končnih rešitev. Vse to je bilo treba opraviti, še preden smo sklenili, da se bomo prijavili na razpis v Zürichu.

Slovesna maša, pri kateri so bile nove koprske orgle blagoslovljene je bila v soboto, 6. novembra 2021, na predvečer zahvalne nedelje. Na slovesnosti so ob spremljavi Mirka Butkoviča in pod vodstvom Mirana Bordona, Valentine Baričić in Mateja Lazarja peli združeni cerkveni pevski zbori slovenske Istre s svežim in zanimivim pevskim programom. Koprski škof je na začetku maše orgle blagoslovil, potem pa je kraljica glasbil mogočno zadonela.
Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik države in apostolski nuncij ter drugi visoki gostje iz družbenega, kulturnega in cerkvenega življenja.
Zelo zanimivo predstavitev orgel sta pripravila vodja Komisije za orgle Škofije Koper Martin Šuštar in organist Mirko Butkovič. (foto: Tatjana Splichal/Družina)

Slovesnost je posnel Radio Ognjišče in ji lahko prisluhnete v njihovem radijskem arhivu.

- K projektu je pristopila tudi Mestna občina Koper s pismom o nameri in sodelovanju v višini 20 odstotkov celotne investicije. Pomembno je bilo to celotno cerkveno in posvetno sodelovanje, prejeli smo preko 40 pisem podpore inštitucij in posameznikov, ki se ukvarjajo s to glasbo ali z umetnostjo in kulturo nasploh.
Miran Bordon: Do oktobra 2017 smo imeli pripravljeno vso projektno dokumentacijo vključno z arhitekturo, statiko, cenovno analizo in potencialom za rabo. V tem času smo v okolju zaznali zelo veliko podporo projektu – in ta podpora ni bila samo iz lokalnega okolja, temveč iz cele Slovenije ter zamejstva in tudi širše. Takrat smo tudi oddali prijavno dokumentacijo in sledilo je obdobje vrednotenja s strani švicarske komisije, ki je najprej izbrala tri najboljše prijave. Nato so nas v decembru 2017 člani komisije obiskali v Kopru in si v živo ogledali, kakšna bi bila postavitev orgel, kako bi se vklopile v ta cerkveni in širši kulturni prostor, še podrobneje smo morali predstaviti celotno finančno konstrukcijo, časovni okvir postavitve … Kot smo izvedeli pozneje, sta tudi ta obisk in uspešna predstavitev projekta na licu mesta zelo pripomogla, da so se na koncu odločili za nas. Kasneje smo tudi izvedeli, da se je prijavilo šest ali sedem mest, ki so konkurirala za dodelitev orgel – prijavljena so bila mesta iz Francije, Nemčije, Avstrije, Poljske …
16. januarja 2018 pa je zazvonil telefon in prejeli smo novico, da smo izbrani za prejemnika orgel.

Po štirih letih dela čutim veliko hvaležnost za priložnost, ki se nam je čudežno ponudila in nam omogočila, da smo Kopru dali nekaj, kar močno presega danosti našega okolja in časa. Hkrati je zame to tudi potrditev in priznanje za trideset let dela na področju cerkvene glasbe, ko smo v koprski stolnici ohranjali in ustvarjali svojstven, prepoznaven stil glasbenega sodelovanja pri bogoslužju. Orgle pomenijo nov izziv za čas, ko bo potrebno delo v veliki meri zastaviti na novo, drugače, da bo ob njih sodelovanje ustvarjalno, mladostno, dobro načrtovano in živo. Vesel sem vseh vezi, ki so se v teh letih stkale: številnih organistov, ki so nas obiskali, študentov orgel, ki so prišli pogledat kam se bodo vračali, prizadevnega sodelovanja številnih pevcev slovenske Istre, ki so pripravili pesmi za blagoslov orgel in hvaležen vsem, ki so nas podpirali ter več let potrpežljivo spraševali: “kdaj?”. Že glas prvega registra, ki je napolnil stolnico, je mirno pel: “Upam v milost Božjo, zdaj in vekomaj!” Miran Bordon, stolni zborovodja in pobudnik postavljanja orgel

- Po bolj papirniškem in birokratskem delu je sledilo tudi obdobje dejanske demontaže in prevoza orgel v Slovenijo, priprava stvari v Kopru … Kateri izzivi so bili povezani s tem?
Miran Bordon: Hkrati je bilo treba voditi več aktivnosti. Pripravili smo razpis za demontažo starih Callidovih orgel, nato smo iskali transport za prevoz orgel iz Švice v Slovenijo. Ker kor seveda še ni bil zgrajen, je bilo treba orgle nekje skladiščiti – šlo je za sedem velikih tovornjakov demontiranih delov orgel.
Izziv pri umeščanju orgel je bil seveda ta, da smo morali v stolnico umestiti tudi nov kor. Nove orgle so tako velike, da jih je bilo pred postavitvijo treba prilagoditi po globini, kar je vplivalo na razmislek o konstrukciji, postavitvi, preveriti je bilo treba, kako se bodo barvno zlile s stolnico, katero od traktur uporabiti … Veliko je bilo pogovorov, pridobivali smo informacije z različnih strani, se ozirali na zgodovinska dejstva in se zanašali na strokovnjake, ki so nam lahko kakorkoli pomagali.
Na koncu je bilo treba izbrati izvajalce – tako za gradbena dela, povezana s korom, kot mojstre, ki bi postavili orgle v stolnico, za kar smo pripravili dvostopenjski mednarodni razpis.
Tako so se po številnih sestankih, načrtih, zasnovah 24. oktobra 2019 začela rušitvena, konservatorska in arheološka dela v koprski stolnici.
David Tomovski: Glede izvajalca postavitve orgel smo zelo zadovoljni z izbiro Orglarstva Dvoršak, saj direktor Andrej Dvoršak s svojimi sodelavci skrbi za nadaljevanje tradicije mariborske orglarske delavnice ter za kvalitetno in strokovno izvedbo del.

Na razpisu za izvedbo postavitve orgel je bila za to delo izbrana Orglarska delavnica Maribor. Vodja delavnice Andrej Dvoršak je podal nekaj vidikov procesa postavitve in zaključevanja tega velikega dela.
Za kako poseben projekt gre in v kolikšni meri gre za posebne orgle?
Gotovo gre za posebne orgle, saj so to največje orgle v slovenskem cerkvenem prostoru, po številu piščali pa bodo celo presegale orgle, ki so postavljene v Cankarjevem domu. Posebnost teh orgel je tudi njihov koncept, saj so zvočno zelo barvite. Veliko število jezičnikov jim daje tudi zelo mogočen zvok. Izpostavil bi še nekoliko širše menzurirane piščali, kot smo jih vajeni v našem prostoru, kar pa je po svoje dobrodošlo glede na velikost stolnice.
(...)
Ob postavitvi orgel je bilo treba zamenjati celotno električno in računalniško opremo orgel vključno s pripadajočo električno napeljavo. Ker je v orglah samo elektromagnetna traktura, so vse povezave električne, tako da je v orglah približno 6000 električnih spojev in okrog 1000 metrov kablov, ki so povečini 30-žilni.
Zanimivost teh orgel je tudi, da imajo več ventilatorjev, saj ima skoraj vsako piščalje svoj ventilator in meh. Tako imajo orgle kar 20 sapnic, 20 mehov ter 7 ventilatorjev, ki zmorejo skupaj prečrpati okrog 80 kubičnih metrov zraka v minuti.
Kako ste pristopili k tako velikemu projektu in v kolikšni meri je težje postavljati že izdelane orgle v primerjavi s takimi, ki jih izdelate sami?
Z velikimi projekti imamo kar nekaj izkušenj, izdelali smo tudi orgle v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju in v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, pa vseeno je tole sedaj naš največji projekt. Ni pa bilo to za nas največje delo, saj so bile orgle izdelane in jih je bilo treba samo predelati, prilagoditi na prostor, obstoječe elemente pa obnoviti. Posamezne sklope smo predelali do take mere, da smo orgle po globini zmanjšali za 90 cm in jih za 12 cm znižali, sicer jih ne bi mogli umestiti pod obok. Zgornji del pročelja je ostal nespremenjen. Sedaj resnično imenitno pristajajo prostoru.

Kakšna je prihodnost teh orgel v koprski stolnici?
dr. Primož Krečič: Orgle bodo prvenstveno namenjene bogoslužju in duhovnosti. Orgle so zelo liturgične in zelo primerne za ta prostor, gre pa gotovo za edinstvene orgle, saj sam še nisem slišal tako mehkih in blagoglasnih orgel. Vse tiste ostrine, ki sem je bil vajen zlasti pri nemških in slovenskih orglah, tukaj ni. In čeprav je zvok zelo močan, ni težak. To je zelo velik dosežek konstrukcije orgel.
Sicer pa so orgle zasnovane drugače – tudi drugače, kot smo si mi predstavljali. Mislim, da bodo prinesle novo kulturo v smislu pristopanja k orglam in tudi k vzorcem gradnje orgel od sedaj naprej. Tudi orglarji bodo morali nekako prisluhniti temu stilu, ki je tako blagoglasen. Principali, ki so bili običajno ostri, so tukaj vsi lepo harmonično zaključeni v skladnost, zvok pa je zelo poln.

Orgle koprske stolnice od sredine leta 2021 nastopajo kot ambasador znamke IFeelSlovenia in kot take opravljajo pomembno vlogo promotorja Slovenije.

Organist, pedagog in skladatelj Pier Damiano Peretti, ki je profesor orgel na Universität für Musik und darstellende Kunst na Dunaju, je v nedeljo, 7. novembra zaigral na slovesnem koncertu ob umestitvi orgel. Posnetek koncerta na katerem je izvajal dela  Vivaldija, Bacha, Francka, Guillouja in Liszta, si lahko ogledate na spletni strani orglekoper.si

Oglejte si tudi prilogo oznanil, ki jih je izdala župnija Koper (Blagoslov in predstavitev orgel koprske stolnice)

ERJAVEC, Matej. Blagoglasna kraljica glasbil v koprski stolnici. (Na obisku). Ognjišče, 2021, leto 57, št. 11, str. 74-77.
izbor iz članka in povzetki drugih zapisov: Marko Čuk